Novinarska konferenca dr. Andreje Špernjak in Zvoneta Černača o prometu in prometni infrastrukturi v Mariboru

V četrtek je potekala novinarska konfrenca, na kateri sta minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač in kandidatka SDS za županjo v mestni občini Maribor dr. Andreja Špernjak spregovorila o ureditvi prometa in prometne infrastrukture v Mariboru, saj je to eno izmed področij, ki meščane najbolj skrbi. Dr. Andreja Špernjak je uvodoma spregovorila in poudarila, da je glede na to, da so ceste tisto kar meščane najbolj skrbi, povabila v Maribor ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača ter mu predala besedo.Zvone Černač je kandidatko SDS za županjo Maribora opisal z besedami, da gre za nov obraz v politiki, da gre za mladost in svežino, ki vzbuja zaupanje že zaradi hrabrosti s katero vstopila v kandidaturo. Meni, da gre za osebo, ki ne samo s sloganom, ampak tudi z načinom delovanja deluje povezovalno. »Tako kot ceste povezujejo ljudi, je zelo pomembno tudi, da ljudje, ki opravljajo odgovorne naloge delujejo povezovalno in seveda ustvarjajo več možnosti in več energije za čim večji izkoristek kadrovskega potenciala, ki ga ima na voljo posamezna občina in država,« meni Černač.»Ne samo prometna infrastruktura in ceste, gotovo je tudi gospodarstvo pomembno in eno brez drugega ne more funkcionirati. Iz tega razloga je ta infrastuktura zelo pomebna, ker zagotavlja neke normalne pogoje za odvijanje gospodarske dejavnosti in ostalega,« je povedal. Davkoplačevalci pričakujejo, da za te infrastrukturne povezave porabimo čim manj denarja oziroma toliko, kolikor je nujno potrebno, da lahko prometno infrastrukturo in omrežja zgradimo.Černač k temu doda: »Na ministrstvu smo v zadnjem letu naredili nekaj pomembnih korakov, ki govorijo o tem, da je mogoče z danimi sredstvi zgraditi več kot se je zgradilo v preteklosti. /…/ In z različnimi tehničnimi rešitvami smo v letu dni dokazali, da se dajo posamezne prometne ureditve izvesti z bistveno manj sredstev, kot je bilo prvotno načrtvovano, jo oziroma kot se jih je porabilo v preteklosti«. Za primer navede rondoje, ki dokazujejo, da promet lahko rešimo z dobrih sto tisoč evri, namesto milijon in pol evri.»V lanskem letu je bila sprejeta novela zakona, ki po novem omogoča, da se iz naslova sredstev, ki so bila prej namenjena izključno samo gradnji železniške infrastrukture, lahko gradi in modernizira tudi cestna infrastruktura. Na tej osnovi smo za leto 2013 namenili bistveno več sredstev za področje cestne infrastrukture kot v preteklem letu, in sicer na ta način, da približno dve tretjini tega denarja, ki je namenjen modernizaciji prometne infrastrukture./…/Jaz sem v tem tednu tudi naredil ustrezno prerazporeditev, s katero sem prvotno predvidena sredstva za modernizacijo državnega cestnega omerežja in za nadgradnje povečal še za 20 milijonov evrov« je dejal Černač.Černač dodaja, da samo lastna sredstva niso dovolj, zato država posega po koriščenju evropskih sredstev in pove, da je bila pri tem v prteklosti dokaj uspešna na področju modernizacije cestne infrastrukture, malo manj pa na področju železniške infrastrukture.Na območju mestne občine Maribor je na ministrstvu trenutno evidentiranih okoli 20 različnih projektov. »Pripravlja pa se eden največjih projektov na tem območju, in sicer južna obvoznica. »Vrednost tega projekta v celoti presega 100 milijonov evrov. Financiran bo s sredstvi kohezije, deloma sedanje in naslednje finančne perspektive. V teh dneh je bil dokončno potrjen investicijski program, ki smo ga želeli racionalizirati, tako, da so odprte možnosti za nadaljevanje tega projekta, ki že teče. Odkupujejo se zemljišča, projekti so do ene faze že zaključeni, tako da v letošnjem letu načrtujemo prve korake na tem področju. Kar se tiče cest na področju Maribora je dejansko to stanje problematično zaradi tega, ker je obseg zelo velik, vendar mislim, da tudi mesto tako kot država en del teh sredstev koristi iz lastnih virov, se pravi iz proračuna, drugi del pa seveda tudi s pomočjo evropskih sredstev,« je povedal.Špernjakova doda, da se je veliko pogovarjala z ljudmi v mestu, ki so ji dejali, da so ceste v Mariboru potrebne prenove. In meni: »Kratkoročno se je treba pripraviti na črpanje evropskih sredstev, na novo finančno perspektivo, ki bo od 2014 do 2020 omogočala prenovo infrastrukture in cest na področju regionalnega razvoja. Tu je potrbno pripraviti dobre projekte, da bodo ti projekti imeli zaključek. Ne tako kot v Mariboru, ko marsikateremu projektu manjka konec«.Druga možnost, kje bi lahko pridobili nekaj sredstev je pa premoženje občine, ki je vredno približno 600 milijonov, saj dr. Špernjakova meni, da vse premoženje ni nujno potrebno za delovanje mesta. Ocenjuje, da bi bilo za obnovo cest in infarstukture potrebno prodati približno 5% teh srestev in bi trajala pet do deset let.Za zaključek je dr. Andreja Špernjak vse skupaj povabila na volitve, ki bodo 17. marca ter medijem sporočila, da bo volila na Osnovni šoli Leona Štuklja ob 10. uri.