Novi zakon skuša javni zavod RTV Slovenija privatizirati

Poslanke in poslanci poslanskih skupin SDS, SNS in poslanec SD Andrej Magajna so danes vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija.Celotna zahteva za razpis referenduma se nahaja v nadaljevanju. Ljubljana, 26. oktober  2010  

Državni zbor Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar,  predsednik

Zadeva: Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V

Na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), 12. člena v povezavi z 12.a členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/07 – UPB2) in 185. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list Republike Slovenije, št. 92/07 – UPB1) vlagamo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V.

Referendumsko vprašanje se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?«

OBRAZLOŽITEV:

I.

Državni zbor je na svoji 21. seji dne 20. oktobra 2010, z 41 glasovi poslank in poslancev poslanskih skupin SD, ZARES, LDS in DeSUS sprejel Zakon o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju: ZRTVS-2).

Vlagatelji zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o ZRTVS-2 uvodoma poudarjamo, da je Državni zbor v prejšnjem mandatu na svoji 8. seji dne 15. julija 2005 s ponovnim odločanjem sprejel Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki je na evropsko primerljiv način uredil javni zavod Radiotelevizije Slovenije, njegovo organiziranost in dejavnost v statusni obliki javnega zavoda. 1. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki je bil sprejet junija 2005 in vnovič potrjen julija 2005 je Radiotelevizijo Slovenija opredelil kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. V nadaljevanju je ZRTVS-1 opredelil, da javni zavod opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu z ZRTVS-1, statutom ter zakonom, ki ureja področje medijev.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je Državni zbor vnovič sprejel na ponovnem odločanju na 8. redni seji dne 15. julija 2005, so potrdili tudi volivke in volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je bil izveden 25. septembra 2005. Vlagatelji predmetne zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o ZRTVS-2 ob tem poudarjamo, da je bil ZRTVS-1 potrjen v okviru oblike neposrednega odločanja volivk in volivcev, pri čemer je ob izvedbi načela demokracije ljudstvo določeno kot nosilec suverenosti in s tem državne oblasti.

II.
 
ZRTVS-2 naj bi po navedbah predlagatelja zakona, Vlade RS, v zakonsko ureditev vnesel bistvene pravno-sistemske spremembe, zlasti v povezavi s statusnim položajem RTV Slovenija, ki po veljavnem ZRTVS-1 deluje kot javni zavod, po novi ureditvi z ZRTVS-2 pa naj bi Radiotelevizija delovala kot pravna oseba javnega prava, vendar v posebni, sui generis statusni obliki, ki sicer na sistemski ravni ni opredeljena. Pri tem se poleg delovanja Radiotelevizije Slovenija v takšni statusnopravni obliki zastavlja tudi vprašanje nomotehnične ureditve z vidika določnosti in jasnosti predpisov. Ob tem je potrebno izpostaviti še dodatno vprašanje usklajenosti takšne nomotehnične ureditve z vidika Resolucije o normativni dejavnosti, ki je bila sprejeta 19. novembra 2009 in v Uradnem listu objavljena dne 24. novembra 2009.

Ob takšni spremembi Radiotelevizije Slovenije, ki že sama po sebi sproža pravno-sistemske pomisleke načelne narave, se dodatna vprašanja zastavljajo v povezavi z ugotovitvijo, da je Vlada RS v okvir predlaganih rešitev, ki se nanašajo na delovanje in način upravljanja RTV Slovenija, neposredno prenesla tudi rešitve, ki so sicer značilne za delovanje in način upravljanja gospodarskih družb (torej pravnih oseb zasebnega prava). Takšen pristop, ki predlagano ureditev položaja RTV Slovenija na načelni ravni opira na javnopravni koncept, hkrati pa vanjo vgrajuje elemente in mehanizme, ki so značilni za upravljanje gospodarskih družb, je zelo neodgovoren predvsem do zaposlenih na RTV Slovenija, obenem pa prinaša vrsto vprašanj.

Predlagatelji zahteve za zakonodajni referendum o ZRTVS-2 dodatno opozarjamo na določena vprašanja in dileme glede razmerja med dejavnostmi in vsebinami javnega zavoda ter med dejavnostmi in vsebinami zavoda tržnega značaja. ZRTVS-2 namreč omogoča privatizacijo zavoda, ker naj bi le-ta postal finančno avtonomna organizacija, ki ima tudi možnost odsvojitve premoženja RTV Slovenija.

Nadalje poudarjamo, da je ta status “dvoživke” po naši oceni zelo problematičen, ker to pomeni, da bi se v istih programih izmenjavale nekomercialne (“javne”) in komercialne (“tržne”) vsebine (oddaje), kar bo povzročalo nelojalno konkurenco znotraj same Radiotelevizije Slovenija. Nekomercialni programi (kulturni, izobraževalni, znanstveni ipd.) se bodo morali umikati komercialnim v manj privlačne termine (popoldan in pozno zvečer, kar se dogaja že sedaj). Posledično bo konkurenčnost povzročila sistemski konflikt tudi med zaposlenimi, saj bo sodelovanje pri nastajanju komercialnega programa privlačnejše (npr. popularnost, materialne koristi ipd.).

Zavedamo se, da komercialni oziroma tržni program obstaja na Radioteleviziji Slovenija že sedaj po ZRTVS-1, vendar pa o tem opozarjamo, da že izriva nekomercialne vsebine. Novi ZRTVS-2 pa bo to povsem legitimiral in legaliziral. Pri tem bo prišlo tudi do prelivanja sredstev iz naročnine v tržni del, saj bo šlo za iste prostore, isto tehniko in v veliki meri iste ljudi.

V nadaljevanju izpostavljamo dejstvo, da je študija Ministrstva za javno upravo v državah EU ugotovila, da se dejavnosti komercialne narave, kadar se jih izvaja, izvaja v ločenih organizacijah od pravnih oseb, ki izvajajo javno službo. ZRTVS-2 pa ne predvideva izločitve komercialne dejavnosti iz Radiotelevizije Slovenija v drugo organizacijo. Nasprotno, ZRTVS-2 omogoča in spodbuja izvajanje komercialne dejavnosti v škodo javne službe. Dobiček Radiotelevizije Slovenije iz komercialne dejavnosti namreč ne bi bil namenjen le izvajanju javne službe, kot to velja drugod po svetu v urejenih državah, temveč bi si dobiček iz komercialne dejavnosti lahko delili uprava, nadzorni in strokovni svet ter zaposleni. Radiotelevizija Slovenija bi z uveljavitvijo ZRTVS-2 tudi pravno postala profitna organizacija, kar je v nasprotju z namenom delovanja Radiotelevizije Slovenija kot javne službe v skladu javnim interesom v obliki javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Zaradi tega je ZRTVS-2 v nasprotju z javnim interesom, ker omogoča izvajanje komercialne dejavnosti v škodo javne službe in je tako v neskladju z namenom ustanovitve javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija in tudi njegovega financiranja z javnimi sredstvi.

III.

Zelo pomemben vidik ZRTS-2, ki je sporen z vidika javnega interesa, pa so predvidene spremembe statusa zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija, ki so sicer z novo sistemsko plačno zakonodajo postali javni uslužbenci, s čimer se je njihov plačno-pravni položaj ustrezno izboljšal in postal preglednejši. S predlaganimi spremembami po ZRTVS-2 pa bodo ti prešli pod zavodsko kolektivno pogodbo, sklenjeno med upravo in reprezentativnimi sindikati. Pri tem se vlagatelji zahteve za zakonodajni referendum o ZRTVS-2 sprašujemo, kdo bo zagotovil neboleč prehod v nov sistem oziroma omogočil zaposlenim, da ohranijo pravice in odgovornosti v zvezi s svojim delovnopravnim statusom in ustrezne pogoje za strokovno izpopolnjevanje ter napredovanje.

IV.

Poleg navedenega pa ne gre prezreti določil ZRTVS-2, ki predvidevajo, da bo Radiotelevizija Slovenija zagotavljala širok nabor vsebin, programov in storitev ter kakovostno in raznoliko ponudbo tudi pripadnikom narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov), kljub dejstvu, da niso ustavno določene manjšine. Takšno specifično omenjanje narodnih skupnosti prinaša več vprašanj, od tega, kje se bodo zagotovila sredstva in kadri za posamezna uredništva, do tega, da se bodo pojavile tudi katere druge neimenovane narodne skupnosti, ki bodo želele enake pravice tudi zase. Ob navedenem se zastavlja vprašanje, ali takšen predlog v razmerju do v Ustavi RS priznanih avtohtonih narodnih skupnosti predstavlja sorazmeren ukrep do njihovega položaja in uveljavljenih pravic. Enak poudarek velja tudi do romske skupnosti.

Vlagatelji zahteve za zakonodajni referendum o ZRTVS-2 opozarjamo tudi na vprašanje sestave Sveta in imenovanja članov Sveta. Predlagatelj zakona, Vlada RS, je v obrazložitvi zakona navedel, da bo imela civilna družba odločilen vpliv na delovanje RTV Slovenija. Ob tem se zastavlja vprašanje ali takšen predlog zagotavlja pluralnost medijskega prostora, ustrezno obveščanje, oblikovanje kritičnega, pozitivnega in kulturnega javnega mnenja in ali bo takšna sestava tudi dejansko zagotavljala neodvisnost od politike? Ob upoštevanju dejstev iz sestave Sveta RTV Slovenija po Zakonu o RTV Slovenija iz leta 1994, ter ob upoštevanju predlagane vsebine o sestavi Sveta in imenovanju njegovih članov menimo, da takšen predlog zgolj daje videz neodvisnosti od politike. Ob tem je potrebno dodati, da je ta neodvisnost zgolj navidezna, če pogledamo določilo imenovanja članov Sveta. Zaradi vsega navedenega, še posebej pa zaradi povsem neustrezne in nedorečene “sui generis” ureditve Radiotelevizije Slovenije, ki je nedoločna in preohlalpna ter v nasprotju z že izraženo voljo volivk in volivcev na naknadnem zakonodajnem referendumu o ZRTVS-1 25. septembra 2005 in tako v škodo javnemu interesu ter namenu delovanja Radiotelevizije Slovenije kot javnega zavoda kulturnega in nacionalnega pomena menimo, da bi o uveljavitvi ZRTVS-2 odločili volivke in volivci na zakonodajnem referendumu.

Vlagatelji zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o ZRTVS-2 nadalje opozarjamo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-47/94 (Uradni list RS, št. 13/95), iz katere izhaja stališče, da se lahko zakonodajni referendum razpiše o kateremkoli vprašanju, ki je predmet zakonskega urejanja ali o kateremkoli zakonu, ne glede na predmet urejanja, saj Ustava RS ne postavlja omejitev. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo 10. člen ZRLI, ki je določal, da ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma za nekatere zakone zaradi njihove vsebine. V tej odločbi je bilo ugotovljeno, da niti 44. člen niti 90. člen Ustave RS ne dovoljujeta zakonodajalcu omejevanja ustavne pravice z izključitvijo referenduma za določene vrste zakonov. Takšna izključitev bi bila mogoča le zaradi varstva pravic drugih preko varstva javnega interesa, vendar le, če je tako omejevanje v skladu z načelom sorazmernosti.

Vlagatelji zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o ZRTVS-2 v zvezi z vprašanjem pravice do referenduma, kjer gre za obliko neposrednega odločanja volivcev, dodajamo, da načelo demokracije določa ljudstvo kot nosilca suverenosti in s tem državne oblasti. Ob tem opozarjamo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-83/94 (Uradni list RS, št. 48/94), ki navaja naslednje: »Načelo delitve oblasti določa Ustava ob načelu ljudske suverenosti, saj najprej določa, da ima oblast ljudstvo. S tem je še bolj poudarjeno, da načelo delitve oblasti ni uveljavljeno zaradi oblasti, ampak zaradi ljudstva, kajti načelo delitve oblasti je tisto načelo, ki naj prepreči zlorabo oblasti, ki gre vselej na račun ljudstva oziroma na račun pravic posameznika. Zato ima načelo delitve oblasti dva pomembna elementa, to je ločitev posameznih funkcij oblasti in obstoj zavor in ravnovesij med njimi. Prvi element zahteva, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti ločene druga od druge, kar tudi pomeni, da organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni drug od drugega oziroma niso isti. Absolutna izvedba načela ločitve oblasti ne obstaja, saj bi to pomenilo ne samo, da nosilci posamezne veje oblasti postavljajo sami sebe na funkcijo in le njej sami odgovarjajo, da si le sami določajo svojo pristojnost in da s svojimi odločitvami ne smejo posegati v področje druge veje oblasti. Zaradi tega je v sistemih, ki poznajo načelo delitve oblasti, postavljena maksima, da mora med posameznimi vejami oblasti obstajati sistem zavor in ravnovesij, s katerim vsaka od treh vej oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, prav tako pa tudi do določene mere sodelovanje, saj si sicer ni mogoče predstavljati delovanja sistema državne oblasti kot celote. (…)

Ravno zaradi delovanja sistema zavor in ravnovesij praviloma nosilci posameznih vej oblasti ne postavljajo sami sebe, ampak jih postavlja neposredno ali posredno ljudstvo.«

Zakonodajni referendum je oblika neposrednega odločanja volivcev o sprejemu ali spremembi zakona, za katerega je sicer pristojen zakonodajalec oziroma Državni zbor. Z referendumom označujemo obliko neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu in o drugih pomembnih družbenih vprašanjih. Gre za pravico vseh državljank in državljanov z volilno pravico, da neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev (gre za 3. in 44. člen Ustave RS), tako da s splošnim in tajnim glasovanjem odločijo o posameznem pravnem aktu zakonodajnega telesa.

Predlagane rešitve v ZRTVS-2 bodo v okviru navidezne oziroma domnevno večje vključitve civilne družbe povzročile erozijo pluralnosti delovanja Radiotelevizije Slovenija ter kljub nasprotnemu videzu ustvarile nove neenakosti, nekatera pravna pravila pa bodo očitno izigrana do absurda. Zakon vsebuje številne nejasne določbe, je podnormiran, pušča bistveno preširok vstop v prostor deovanja Radiotelevizije Slovenija tudi z Ustavo RS nepriznanim narodnim manjšinam. ZRTVS-2 bo dejansko imel velike in dolgoročne posledice za delovanje Radiotelevizije Slovenije ter posledično tudi povečane finačne posledice, kar bo v celoti skupaj pomembno vplivalo na sistem pluralnosti medijskega prostora, ustreznega obveščanja ter oblikovanja kritičnega, pozitivnega in kulturnega javnega mnenja, kar bo vplivalo na erozijo vrednot ter celotno politično prihodnost Republike Slovenije. Vlagatelji zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o ZRTVS-2 zato na podlagi navedenega predlagamo, da se o usodi določil Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) (EPA 1067-V), odloči na zakonodajnem referendumu.

SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV