Novi zakon o RTVS – ZARES velika POTRATA časa

Slovenija še naprej potrebuje javno radio-televizijo, ki bo poslušalce in gledalce nepristransko informirala, izobraževala, jih  kulturno bogatila ter skrbela za slovenski jezik in identiteto ter tudi za zabavo in razvedrilo. Uvodoma želim povedati, da smo v Klubu seniorjev in seniork Slovenske demokratske stranke pozorno spremljali vse v zvezi s pripravo Zakona o RTVS in njenega sprejema, ki pa ga bomo odločno zavrnili na referendumu.

Za to, da zakona ne bomo podprli imamo vsaj tri glavne vzroke:

1.
V klubu smo mnenja, da je program RTV Slovenije zelo dober, zelo aktualen in pri predstavljanju družbenih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogajanj, zelo dobro uravnotežen, brez motečih množičnih ekonomsko-reklamnih sporočil.

Ta ocena je diametralno nasprotna oceni, ki jo javnosti sporočajo pripravljalci zakona, z ministrico gospo Majdo Širca na čelu.

Ministrica zatrjuje, da sedanji program ni dovolj dober, kakovosten, zato gledanost močno pada.

To po naših ocenah  drži delno, vendar zakaj?  Konkurenca komercialnih televizij in radijskih hiš je močna. Zato je argument, da je potrebno spremeniti zakon, pri čemer  pa bo konkurenca še  zmeraj ostala, smešen in zelo zavajajoč.  Je pa verjetno res, da ministrici in njenim političnim kolegom niso povšeči aktualne oddaje in teme, ki se obravnavajo na  RTV, kot , npr.: razkrivanje  kartelnih in korupcijskih mrež, raznih prikrivanj in laži vidnih političnih veljakov,  raznih afer, kriza vladanja in še kaj.

Državljanke in državljani imamo vso pravico, preko javne  RTV, do nepristranske in celovite obveščenosti o našem skupnem življenju, ne potrebujemo pa nikakršnega vladnega trobila. Vladajoča oblast želi slovenski RTV, javni servis, podrediti svojemu političnemu vplivu, pod pretvezo, da se zavzema za boljši program in za neodvisno in nepolitično televizijo.

2.
Druga trditev in argument za spremembo zakonodaje pripravljavcev zakona je, citiram:« Najdragocenejši prispevek novega zakona je preprosto to, da odpravlja stare zakonske rešitve, ki so iz RTVS naredile orodje  politike.«.

V klubu se nam taka trditev zdi preprosto smešna in neresna in je po našem prepričanju ravno obratno.  Namen novega zakona je, da se politično in gospodarsko polasti javni zavod. To pokaže že okvirna analiza imenovanj v prejšnji programski svet, ki je imel 29 članov in novi svet zavoda, ki ima 17 članov. 13 članov v obeh svetih so imenovani na enak način. Bistveno pa se razlikuje imenovanje še 16 članov v prejšnji programski svet, napram imenovanju štirih preostalih članov novega sveta.

Državni zbor je imenoval 16 članov na predlog poslušalcev in gledalcev, univerz, fakultet, društev, zvez društev s področja kulture, znanosti, novinarstva itd., kar pri imenovanju v novi svet ni, oziroma je v občutno zmanjšanem številu, z drugimi predlagatelji s čimer se zmanjšuje pluralizem v najpomembnejšem organu RTV.

Še posebej pomembno pa je dejstvo, da so bile za imenovanje članov pri prejšnjem zakonu ključne omejitve, naj naštejem samo nekatere:
–    člani sveta so bili dolžni uresničevati samo interese RTVS kot javne televizije, kar v novem svetu ne bo
–    v svet niso mogle biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile tik pred imenovanjem,5 let ,funkcionarji političnih strank, poslanci, člani Državnega sveta, župani, ustavni sodniki, ministri itd. in njihovi ožji družinski člani.

Skratka, stroge omejitve, ki jih novi zakon nima.  Na kateri strani je sedaj večja politizacija tega ključnega organa zavoda?

In, da gre zgolj za prikrito politično strateško izvedbo spremenjene zakonodaje, da se  RTVS podredi tako kadrovsko, kot vsebinsko, potrjuje izrečena izjava poslanke ZARES gospe Zalokar Oražem, citiram: «Mislim, da so to vse skupaj nebuloze in skriti strahovi, ne bi pa škodovalo, če bi kakšen slab novinar kdaj tudi izgubil službo.«
   
Javno se je tudi pisalo, da v  Državnem zboru RS kroži spisek novinarjev, ki jih je potrebno zamenjati. Obeta se torej temeljita novinarska čistka.

Tudi Združenje novinarjev in publicistov je zaskrbljeno nad politično gonjo proti nekaterim novinarjem, ki niso pogodu vladajoči koaliciji.

3.
Kaj nas še posebej moti pri tem zakonu?

Nova organizacijska oblika RTVS, ki je nekakšna hibridna institucija, pol gospodarska družba, pol pa javni zavod, je nekakšen unikum v Sloveniji, ki nima podzakonskih podlag in se mu čudijo in nasprotujejo , tako velik del strokovne javnosti, sindikati, kot večina zaposlenih.

Sprašujemo se, čemu je tako organizirana institucija sploh potrebna? Ali bo zaradi tega boljši program, ali bo  zato manjša politizacija te institucije?

Temeljni cilj javnega zavoda mota biti, da se uresničuje program javnega interesa, cilj gospodarske družbe pa, da ustvarja dobiček. Kateri del institucije bo prevladoval? Po našem mnenju bosta oba dela invalidna. In kje je potem sinergija? Kako bodo razdeljeni sedanji kadri in kako bodo nagrajevani?

Sprašujemo se, kam se bo prelivala naša plačana naročnina? Za koliko se bo zmanjšala naročnina, če bo gospodarski del institucije ustvarjal dobiček, oziroma kdo bo pokrival izgubo javnega dela institucije?

Kakšen bo vpliv gospodarskega dela na programe javnega dela zavoda? Verjetno bomo naročniki prisiljeni gledati množico ekonomsko propagandnih sporočil. Kako bodo razmejene pristojnosti in odgovornosti med obema deloma institucije? In ker je cilj gospodarskih družb profitabilnost, bo gospodarski del prej ali slej odločal o vsebini programov javnega dela zavoda. To so vprašanja, na katera ne dobimo odgovora.

Poraja se nam tudi vprašanje, zakaj je potrebna 5-članska uprava, če je poprej to delo uspešno opravljal en sam človek – generalni direktor. Poraja se sum, da se želi RTVS podrediti in kasneje tudi polastiti več interesnih skupin, ki si morajo preko uprave gledati pod prste.

RTVS, kot največja in najpomembnejša kulturna institucija v državi, bo vedno bolj profitabilno usmerjena, javni interes bo vedno bolj zapostavljen na račun zasebnega interesa, državljanke in državljani pa bomo s prisilno naročnino, kot odjemalci elektrike, podpirali novo tajkunsko zgodbo, povratno pa bomo deležni vedno manj aktualnih oddaj, pa vedno več raznih slavospevov in prikrojenih resnic in ne nazadnje tudi vedno več  EPP sporočil.

Ali res potrebujemo tako unikatno institucijo in postopno polastinjenje dosedanjega javnega zavoda? Apetiti so veliki, tako politični, kot ekonomski. In temu seniorji in seniorke SDS odločno nasprotujemo.

Slovenija še naprej potrebuje javno radio-televizijo, ki bo poslušalce in gledalce nepristransko informirala, izobraževala, jih kulturno bogatila ter skrbela za slovenski jezik in identiteto ter tudi za zabavo in razvedrilo.

Izjava ministra Golobiča, da bo zakon, poleg vsebine izboljšal tudi razvojno kapaciteto RTVS, je za nas puhla politična retorika, ki pa dobi pravi pomen z izjavo poslanke Zalokar Oražem, strankarske kolegice ministra Golobiča in ministrice Širce, citiram:« Energetika ni bila prioriteta stranke ZARES.« In vprašajmo se ali je morda prioriteta javni zavod RTVS?

Nehote se nam poraja sum, da želi vlada, s hitenjem spreminjanja nekatere zakonodaje, tudi zakona o RTVS, preusmeriti pozornost javnosti od bolj bistvenih težav, ki so eksistenčno pomembne in usodne za državljane in državljanke Slovenije.

Namesto, da bi se vlada prioritetno ukvarjala z ukrepi za odpravo gospodarske krize, se ukvarja z nepotrebnimi in nenujnimi spremembami zakonodaje, ki buri in vznemirja javnost. To je po našem prepričanju ZARES velika POTRATA časa.  Ali je to ZARES NOVA POLITIKA vlade?

Za konec še to, včeraj sem slišal na eni od radijskih postaj, da na ta dan goduje zavetnica sveta Katarina, ki so se ji naši predniki priporočali za »ZDRAVO PAMET«. Ne bi bilo zelo narobe ,  če bi se tudi kdo od naših vladajočih politikov vedno znova priporočal sveti Katarini.

Seniorji in seniorke SDS, ki nas ni malo, nas je preko 8.000, se bomo množično udeležili referenduma, da glasujemo proti zakonu o  RTVS.

Mitja Ljubeljšekpredsednik Kluba seniorjev in seniork SDS