Novi zakon ne odpravlja vzrokov za delo na črno

Strokovno nedodelan zakon o delu na črno ne bo prinesel zmanjšanja sive ekonomije. Dejstvo je, da je siva ekonomija problem, s katerim se srečujejo vse države, njegovi negativni učinki pa se kažejo predvsem v zmanjšanju gospodarske rasti in prihodkov državnega proračuna ter socialnih blagajn. Ocene glede obsega so različne, v Sloveniji naj bi se delež gibal med 17 in 25 % BDP. Ukrepanje države proti sivi ekonomiji je zato razumljivo in nujno. Rezultati pa bi bili boljši, če se zatiranje sive ekonomije ne bi omejilo zgolj na visoke kazni, ampak bi država z ustreznimi ukrepi skušala odpraviti vzroke, zaradi katerih siva ekonomija sploh nastaja. Med najpomembnejše spodbujevalce sive ekonomije štejejo predvsem visoki davki in prispevki, nefleksibilen trg dela, zapletena zakonodaja in birokracija. Na nobenem od omenjenih področij v času te vlade ni bilo pomembnejših sprememb. Tudi zato od novega zakona ni pričakovati, da bi lahko prispeval k zmanjšanju sive ekonomije v Sloveniji.Izrazito neprimeren čas za reševanje problema sive ekonomije. Zakaj se je vlada sploh lotila priprave novega zakona ni povsem jasno, saj zakon, ki je že v veljavi, daje ustrezno podlago za ukrepanje proti sivi ekonomiji. Celo več, veljavni zakon v 12.b členu daje tudi možnost opravljanja malega dela, ki je po novem ni več. Namesto drobnih popravkov, ki bi pomanjkljivosti sedanje ureditve odpravili, je vlada predlagala novo, strokovno nedodelano rešitev, ki med ljudi vnaša negotovost in nezaupanje. V času vse bolj zaostrenih razmer bi pričakovali kvečjemu zakon, ki medsosedsko pomoč spodbuja, ne pa ravno obratno. Če bo obdavčitev medsosedske pomoči rešila slovenski proračun, potem nas je lahko upravičeno strah, v kako slabem stanju so naše javne finance.Proti delu na črno se država bori predvsem zato, ker je zaradi tega proračun vsako leto prikrajšan za več milijonov evrov. Milijoni pa stečejo mimo državne blagajne, ker se storitve opravljajo brez izdanih računov. Ključni problem zato ni, ali je nekdo registriran ali ne, ampak ali je izdal račun in plačal davke ali ne. Tega problema pa ta zakon ne rešuje!Problem je nadzor. Veljavni zakon daje tudi povsem ustrezne podlage, da bi lahko država uspešno preganjala nelegalno delo in nelegalno zaposlovanje. Delovni, tržni, prometni in davčni inšpektorji imajo vsa pooblastila, da opravljajo nadzor in sankcionirajo kršitelje. Če so pri svojem delu neučinkoviti, tega tudi nov zakon, vključno s carinsko upravo, ne bo spremenil.Zakon je nepotreben, strokovno nedodelan in ne bo prinesel zmanjšanja sive ekonomije. Povzročil bo le veliko slabe volje, nezaupanja in dvomov med ljudmi, zato je najbolje, da ga na referendumu zavrnemo.
 
Odbor za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS