Novi podatki o preteklosti človeštva
sreda, 10. 8. 2016Objavljamo referat, ki ga je za posvet »Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu« pripravil Anton Perdih. Na podlagi genetskih podatkov je predstavil selitve človeštva in nastanek različnih haploskupin.
Najnovejši genetski podatki kažejo, da so predniki sedanjega človeštva živeli že pred več kot 250.000 leti v Evraziji in so se od tam selili v Afriko. Skupni predniki sedanjih ljudi, Neandertalcev, Denisovcev in nekaterih drugih človečnjakov so živeli v Evraziji pred najmanj milijon leti.
Pred okoli 68.000 leti je v Tihi ocean padlo veliko vesoljsko telo, ki je povzročilo okoli 15 kilometrov visok val, ki se je hitro širil naokoli in se pri tem nižal. Preplavil je večino vseh celin in uničil skoraj vse tedanje človeštvo. Znakov njegovega delovanja doslej niso opazili v Evropi na področju Alp in Balkana ter v Afriki na afriškem višavju.
V češkem nahajališču Dolni Věstonice izpred okoli 30.000 let so v okostnjakih ugotovili na kromosomu Y haploskupini BT (nastala pred okoli 127.000 leti) in CT (nastala pred okoli 84.000 leti), ki ju pri sedanjih ljudeh ni, ker sta že izumrli, a sta prednici večine sedanjih haploskupin. Tam so našli tudi njuno potomko, haploskupino F (nastala pred okoli 65.000 leti), ki je sedaj že precej redka in je prednica številnih sedanjih haploskupin. Na mitohondrijski DNK so tam našli prvotno evropsko haploskupino U.
Ti podatki nakazujejo, da so haploskupine na kromosomu Y iz skupine A tedaj preživele na afriškem višavju in od tam kasneje poselile Afriko, medtem ko sta haploskupini BT in CT preživeli v pradavnini na nekdanjem slovenskem ozemlju in njuni potomci so se razširili po vseh celinah in sedaj povsod prevladujejo.