Novi cilji politike na področju odnosov s Slovenci zunaj meja Slovenije

Petek: “Skrb za Slovence, ki živijo zunaj meja republike Slovenije, ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture, ohranjanje slovenske identitete med Slovenci po svetu, je gotovo tisto, kar lahko poimenujemo slovenski nacionalni interes.” Danes v državnem zboru poteka X. Vseslovensko srečanje, ki se ga udeležujejo Slovenci, ki živijo v matični državi in srečanju vseh, ki živijo tik za mejo ali pa kje drugje po svetu.

V nadaljevanju objavljamo govor, ki ga je na srečanju imel predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter poslanec SDS Miro Petek.

Spoštovani predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, spoštovani minister dr. Boštjan Žekš,  rojakinje in rojaki, cenjeni gostje!

Letos se v tej obliki že desetič srečujemo v slovenskem parlamentu. Spet smo se zbrali na vseslovenskem srečanju, to je srečanju Slovencev, ki živimo v matični državi in srečanju vseh vas, ki živite tik za mejo ali kje daleč po svetu. Obletnice so priložnost za obračun s preteklostjo in pogled v prihodnost. Okroglih deset let vseslovenskih srečanj prav tako ponuja razmislek o teh srečanjih, o namenu in vsebini, predvsem pa o dosežkih, uspehih, pa tudi izgubljenih priložnostih ali razočaranjih. Seveda ne gre zgolj za srečanja kot taka, predvsem gre za namen, sporočilo in vsebino, ki jo ta srečanja nosijo. Veliko je dokazov, da je bila ideja o srečanjih Slovencev iz vsega sveta v slovenskem hramu demokracije dobra zamisel. Ta srečanja so postala nepogrešljiva, naši rojaki si jih vselej z velikimi črkami zapišejo v svoj koledar.  Brez njih si danes ni več mogoče predstavljati sicer razvejanih odnosov med Slovenijo in Slovenci, ki živijo zunaj meja republike Slovenije. Temu ob rob je treba dodati, da je bilo vsako vodstvo državnega zbora tem srečanjem  vselej naklonjeno.Deset let resda še ne pomeni polnoletnosti. Toda v teh desetih letih sta se svet in Slovenija razvijala s hitrostjo svetlobe. Slovenija je pred dvajsetimi leti stopila na pot suverene in samostojne države, zadnje desetletje pa je naša država tej enkratni odločitvi nanizala še precej dodane vrednosti: postali smo del evroatlantskih povezav, del evropske monetarne unije in schengenskega območja, predsedovali smo Evropski uniji, postali smo del prestižnega  gospodarskega kluba, ki se povezuje v OECD. V veliki meri smo nadomestili zaostanek za razvitim svetom, predvsem na ekonomskem področju, počasi pa lovimo razvite zahodne demokracije tudi na področju delovanja demokratičnih institucij. Toda ozrimo se na to desetletje še drugače in se vprašajmo, kaj pa se je v tem času spremenilo na področju varovanja in zagotavljanja pravic slovenske manjšine. Videli bomo, da ta napredek ni bil tako silovit in navdušujoč. Ob prebiranju vseh prispevkov, ki so bili prebrani ali izgovorjeni v tej stavbi v teh letih, lahko ugotavljamo, da se nekateri problemi ponavljajo iz leta v leto in da je na tem področju včasih težko narediti že majhen korak. Kljub vsemu pa je zaznati spremembe na boljše. Vsaj kar ste tiče Slovenije. V tem času smo dobili krovni zakon, ki postavlja okvire odnosov Slovenije s Slovenci, ki so zaradi najrazličnejših razlogov ostali zunaj meja. Kljub finančni krizi se proračunska sredstva ne zmanjšujejo. Zanimanje za Slovence zunaj naših meja se na politični ravni in v civilni družbi povečuje. Ne tako, kot bi si želeli, pa vendarle.

Svet se spreminja in Slovenija z njim. Na področju odnosov s Slovenci zunaj meja Slovenije si je tudi politika zadala nekaj novih ciljev. Ob že utečeni podpori  društvenemu in kulturnemu dogajanju v zamejstvu in med Slovenci po svetu bo Slovenija v prihodnje namenila več dolžne pozornosti sodelovanju s Slovenci po svetu na področju gospodarstva in znanosti, posebno pozornost pa si zaslužijo tudi mladi. Slovenija ima na tem področju velike interese. Po nekaterih ocenah, ki so precej realne,  deluje na tujem okoli 10 odstotkov slovenskih raziskovalcev. Ob predpostavki, da imamo v Sloveniji 12 tisoč raziskovalcev, je številka 1200 resnično velika.  Obstaja še ena ocena, to je,  da je na tujem okoli 600 slovenskih doktorjev znanosti. Dalje, znani so natančni podatki za obdobje od leta 1995 do leta 2004, da se je na tuje preselilo 73 raziskovalcev iz skupno 30 slovenskih organizacij, kar je pomenilo 2,4 odstotka raziskovalcev v teh organizacijah. Torej, trend bega možganov se še nadaljuje in veliko Slovencev na tujem tudi ostane. To so nove oblike migracije in migrantov, s katerimi mora Slovenija navezati stike. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si zasluži priznanje, saj se je lotil mreženja in iskanja stikov z znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki slovenskega rodu. Po svetu namreč že nastajajo prava združenja, ki povezujejo vrhunsko slovensko inteligenco na tujem, v zamejstvu in po svetu že deluje več kot 20 poslovnih klubov. 
In sodelovanje z mladimi Slovenci po svetu? Interesi mladih in starih so različni, tudi po organizacijski plati mladi stopajo izvenustaljenih društvenih okvirov. Zato nas vse skupaj na tem področju gotovo čaka veliko dela, tehtnega razmisleka, kako  med potomci slovenskih zdomcev in izseljencev, seveda tudi med mladimi zamejci, ohraniti in spodbuditi zanimanje za slovenski jezik in kulturo, za Slovenijo kot tako.   

Spoštovani!

Danes ste na mizo dobili tudi zbornik ob jubileju z naslovom Prvih deset let. V tem zborniku je le majhen del izbranih in zbranih prispevkov, ki smo jih lahko slišali na teh srečanjih. Zelo  veliko je takih, ki bi si prav tako zaslužili natis, vendar so, kot vselej, pri takšnem projektu žal mnoge omejitve. Izrečenih in zapisanih je bilo veliko imenitnih misli, veliko napotkov, kritičnih refleksij. V parlamentu so spregovorili Slovenci iz zamejstva in sveta, na katere je lahko ponosen ves slovenski rod.  Poslušali smo mnoge intelektualne in moralne veličine slovenskega naroda. Vse, kar se je v teh letih dogajalo in kar je bilo povedanega na teh srečanjih, je mogoče prebrati tudi na spletni strani našega parlamenta. S tem izborom smo ujeli le bežen vtis in hkrati oris teh dogajanj in z današnjim srečanjem ter s to knjižico, ki je pred vami, zaokrožujemo prvih deset let naših srečevanj. V Sloveniji od časa do časa potekajo razprave o slovenskem nacionalnem interesu. Skrb za Slovence, ki živijo zunaj meja republike Slovenije, ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture, ohranjanje slovenske identitete med Slovenci po svetu, je gotovo tisto, kar lahko poimenujemo slovenski nacionalni interes. In kar je v nacionalnem interesu, tam se morajo vse politične barve, ideologije in usmeritve združiti in povezati, pozabiti na politični prestiž ali stare zamere. 

Cenjene rojakinje, cenjeni rojaki,

želim vam lepe in ustvarjalne trenutke ob današnjem srečanju v parlamentu in prijetno bivanje v Sloveniji.