Novela zdravstvenega zakona in pregled dela preiskovalne komisije

Na novinarski konferenci je poslanec Franc Jazbec predstavil razloge proti zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zdravstvenega zakona, poslanec Dimitrij Kovačič pa je predstavil delo in ugotovitve preiskovalne komisije za ugotovitve in oceno dejanskega stanja v zvezi z delom državnega tožilstva. Franc Jazbec: “Vzajemna zavarovalnica je sklicala skupščino, ki je po meri uprave Vzajemne za 1.2.2006, na kateri namerava po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalnico nekontrolirano preoblikovati v delniško družbo. Zaradi navedenega je Vlada RS v parlamentarno procedurovložila novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu z enim samim ciljem, da se prepreči nekontrolirano preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo in da se s tem zaščiti tako javni interes kot tudi interes skoraj milijona zavarovancev. Novelo zakona je obravnaval parlamentarni Odbor za zdravstvo inskladno s pripombami zakonodajnopravne službe zakon tudi ustrezno amandmiral. Na odboru so bili predlogi podprti z glasovi vseh prisotnih članov odbora, s česar izhaja, da ima zakon podporo kar šestih od sedmih poslanskih skupin v državnem zboru. Omenjeno daje zakonu večjo legitimiteto in dokazuje, da je bila vladna odločitev pravilna. Dejstvu, da gre za skoraj milijon zavarovancev potrjuje, da je ogrožen javni interes. Za zaščito interesov države in zavarovancev ter hkrati za preprečitev morebitnega materialnega oškodovanja zavarovancev je potrebno nujno ukrepati še pred izvedbo skupščine Vzajemne. V postopku preoblikovanja je lahko neposredno ogroženo najmanj 100 tisoč zavarovancev, ki so zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici in so jim mesečne premije od plač odtegovali delodajalci. Ti zavarovanci v decembru niso prejeli certifikata. Nedorečen je tudi status skoraj 80 tisoč zavarovancev, ki jim je Vzajemna z 31.12.2005 samovoljno odpovedala pogodbe, ker je za njih premije plačevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V tem primeru gre pretežno za starejšo populacijo s povprečno starostjo 65 let. Postopek Agencije za zavarovalni nadzor po Zakonu o zavarovalništvu ugotavlja formalna in tudi vsebinska neskladja začetega preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo v nasprotju z zakonom in še posebej z interesi zavarovancev, se pravi članov družbe. Postopek agencije še ni pravnomočno zaključen zaradi pritožbenih postopkov Vzajemne. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena neposredno in pod posebnimi pogoji leta 1998 z ustanovitvenim kapitalom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tako z osnovnimi sredstvi, opremo, kadri kot tudi z zavarovanci, ki so do tega leta bili zavarovanci tega zavoda. Po naših ocenah tako sedaj Vzajemna ne more izpeljati preoblikovanja v delniško družbo samovoljno in nekontrolirano. V letu, ki je pred nami, bi po sedanji noveli zakona državni zbor sprejel dodatni zakon, v katerem bi določil pogoje in način kako bi se Vzajemna eventualno lahko preoblikovala tudi v delniško družbo kot želi. Vendar ne nekontrolirano in pod določenimi pogoji, ki bodo v interesu zavarovancev. Poslanska skupina SDS bo v skladu z interesi zavarovancev naredila vse, da bo ta zakon tudi dobil večinsko podporo v državnem zboru, seveda pa bomo spoštovali zakon o referendumu in ljudski iniciativi in počakali, da bodo postopki izpeljani skladno z upoštevanjem ustreznih zakonov.” Dimitrij Kovačič: “Rad bi vas seznanil s potekom dela preiskovalne komisije državnega zbora za ugotovitve in oceno dejanskega stanja v zvezi z delom državnega tožilstva. Uvodoma bi podal nekaj statističnih podatkov in informacij. Preiskovalna komisija se je doslej sestala na šestih sejah, sedma seja pa je sklicana za 14.2. Do sedaj smo na podlagi dokaznega sklepa zaslišali šest prič in sicer Marina Baka, Jožeta Praprotnika, Gorazda Fišerja, Matija Benuliča, Franca Lengerja in Marijana Glavarja. Delo komisije je še vedno v prvi fazi svojega dokončnega dela. Vendar ne glede na to bi lahko podal detajle, ki jih komisija ugotavlja sproti in so stvar konkretne ocene ter bodo zapisani v končnem poročilu. V zvezi z zaslišanji prič bi dodal, da je komisija prejela tudi generalno poročilo o delu tožilstev v Sloveniji za leta od 2000 do 2004. Posebej je prejela tudi poročilo o delu tožilstev v Ljubljani, na Ptuju in poročilo v zvezi z zadevo Železnik. Poleg vsega naštetega je komisija prejela tudi številne vloge, pisma s strani pravnih oseb, s strani fizičnih oseb, skratka s strani precejšnjega števila subjektov, ki so bili tako ali drugače vključeni v delo tožilstev, prizadeti v posameznih postopkih itn. Ta pisma prihajajo še kar naprej na sedež komisije. Na podlagi vsega tega bi lahko podal splošno oceno in sicer, da je stanje na tožilstvu, v obdobju o katerem govorimo, bolj kot ne neustrezno, da ne rečem slabo. Ugotovimo lahko, da je bilo največ slabosti povezanihs samo organizacijo, s samo kadrovsko zasedbo. Najbolj pereče stanje je zaznati v Ljubljani, Kranju, Kopru in Novem mestu. Pri delu komisije smo zaznali tudi neko zelo zanimivo navado in sicer navado sodišč, da marsikdaj, potem ko je zadeva zelo dolgo v obravnavi in blizu zastaralnega roka, pošljejo nazaj na tožilstvo z namenom, da bi tožilstvo umaknilo obtožbo. To pomeni, da če gre tožilstvo sodišču na roko, se na sodišču ne pokaže, da je prišlo do zastaranja v času poteka postopka na sodišču, ampak je zadeva statistično umaknjena. Tako nihče ne more kritično uperiti prsta v sodišče, zakaj je sodišče vendarle toliko časa vodilo postopek, da je prišlo do zastaranja. Zelo zanimiva praksa, ki se je po prepričanju bivšega vodje tožilstva na Ptuju kar redno dogajala. Tako je tožilstvo na ta način dajalo potuho sodiščem. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da je generalna državna tožilka, kar bo v nadaljnji fazi dela komisije potrebno raziskati, nekajkrat sklicevala tiskovne konference o nekaterih zadevah še preden je bila odrejena sama preiskava. Verjetno bomo morali te stvari ugotoviti neposredno tudi z zaslišanjem same vrhovne generalne tožilke, ampak vsekakor je ta praksa dokaj nenavadna. Zanimivo je tudi, kar je bilo tudi ugotovljeno, da je bila posebna skupina tožilcev, ki je organizacijska enota znotraj tožilske organizacije, angažirana v zadevi tožilca Glavarja, zoper katerega je bil sprožen kazenski postopek, medtem ko v zadevi Petek ta posebna skupina tožilcev ni bila angažirana tudi potem, ko je bila z različnih nivojev predlagana in so bili ti predlogi s strani vrhovne generalne tožilke zavrnjeni. Mislim, da je potrebno omeniti tudi zanimivo zadevo v zvezi s tožilcem Fišerjem na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je bilo leta 2000 na podlagiporočila o nadzoru ugotovljeno dokaj neugodno mnenje. Na podlagi tega neugodnega mnenja je bilo določenih petdeset priporočil, ki bi jih moralo to tožilstvo sprejeti, da bi popravilo vse te nepravilnosti. Kljub temu je bil v letu 2001 ta isti tožilec, ki je bil odgovoren za ugotovljeno stanje, ponovno imenovan na to mesto s strani takratne Vlade RS. Tako da bo tudi ta zadeva kasneje morala biti podrobno obravnavana. Kar se tiče zadeve Železnik je zanimivo tudi to, da je afera, ki je bila začeta nekje spomladi 2004, mislim da marca,v tožilskih vrstah ni sprožila posebne zaskrbljenosti. Gospod tožilec Benovič je v poročilu, za katerega je bil zadolžen,celo navedel, da je le 80 nerešenih zadev, pa še te so nepomembne, niso ključne zadeve, ki bi povzročile negativne posledice. Kasneje se je ugotovilo, potem ko je prišlo do zamenjave po volitvah, da je bilo nerešenih zadev 377 in takrat so se zadeve dejansko pokazale v vseh razsežnostih. Glede na vse to bi si upal izreči trditev, da verjetno do takšnih razsežnosti ne bi prišlo, če ne bi prišlo do zamenjave oblasti in šele zamenjava oblastije zadeve pripeljala do točke, ko so prišle na dan te nepravilnosti. V nadaljnjem postopku bo komisija morala, če se bodo posamezna pričevanja med seboj razlikovala in če si bodo v nasprotju, mogoče ali pa zelo verjetno poslužiti tudi soočenja med posameznimi pričami. Videli bomo kaj bodo povedale priče, ki so še predvidene. Z dosedanjim delom komisije, z dosedanjimi ugotovitvami in izjavami vseh zaslišanih prič sem zadovoljen, ker so dobra podlaga za nadaljnje delo in prepričan sem, da bo komisija na koncu opravičila svoj namen. Dodal bi še to, da sem vesel, da je sedanja vrhovna generalna državna tožilka vendarle pristopila k spremembam in da tudi zadnja sprememba zakona, ki je v proceduri, kaže na to, da obstaja tudi volja, da se anomalije, ki so obstajale, ki so dejstvo, poizkuša odpraviti in verjetno bo potrebno v prihodnosti storiti še nekaj takšnih korakov. Upam, da bo tudi naša komisijas svojim delom prispevala k tem.”