Novela zakona odpravlja nejasnosti

Irgl: “Organiziranje javnega shoda in udeležba na njem je ustavna pravica, zato je dopustno postavljati le minimalne ovire” Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o dopolnitvi zakona o javnih zbiranjih. Stališče PS SDS je predstavila Eva Irgl.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

EVA IRGL: “Najlepša hvala za besedo. Skupina poslank in poslancev kot predlagatelji novele zakona o javnih zbiranjih predlagajo dopolnitev 14. člena Zakona o javnih zbiranjih, in sicer tako, da se organizacijo javnih shodov razbremeni potrebe po soglasju lastnika, kadar gre za shod na javni površini, ki ima značaj grajenega javnega dobra in je namenjena zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi. Izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom. S tem naj bi se odpravila nejasnost, ki se je pojavila v praksi v primeru prijave javnega zbiranja na zemljišču, kjer je lastnica ali upravljavka lokalna skupnost. Ob prijavi shoda mora organizator navesti podatke, ki jih mora izpolnjevati po 14. členu Zakona o javnih zbiranjih in pa podati tudi soglasje lastnika oziroma upravljavca zemljišča ali prostora na katerem se organizira shod ali prireditev ter dokazilo, da je v shodu oziroma prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost. V praksi je namreč prihajalo do različnih interpretacij v primeru, ko se je javni shod organiziral na zemljišču, kjer je lastnik lokalna skupnost, in sicer ali je potrebno v tem primeru soglasje, ali pa je dovolj le obvestiti lokalno skupnost. Kljub na videz všečnim navedbam v obrazložitvi in predlogom rešitve, da se administrativno tudi razbremeni organizatorja javnega shoda, pa je vendarle potrebno poudariti, da bo v praksi potrebna bistveno večja pozornost in dolžnostno ravnanje pristojnih organov, ki sodelujejo v okviru postopka javnih zbiranj, javnih shodov oziroma javnih prireditev, da ne bi prihajalo do poškodb ljudi in škode na javnem dobru.

Dejstvo je, da je organiziranje javnega shoda in udeležba na njem ustavna pravica, zato je dopustno postavljati le minimalne ovire, na primer varnost ljudi, varnost države in javna korist. Vendarle pa bo lahko lokalna skupnost odrekla soglasje v primerih nedopustne rabe, ki bi nasprotovala namenu in pravnemu režimu na sami nepremičnini. Tako država kot tudi lokalna skupnost morata zagotavljati možnosti za uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še posebej v primerih, ki se za ta namen uporabljajo splošno dostopne nepremičnine.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe državnega zbora na odboru sprejet amandma, da predlagana ureditev velja le za javne shode in ne tudi za javne prireditve ter ob navedbah ta zakon predstavlja zadostno garancijo, da ne bo prihajalo do poškodb ljudi in škode na javnem dobru zakonsko besedilo odločnejše oziroma določnejše in je tako zakon ustrezen, saj sledi ustavni pravici do organiziranja javnega shoda. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon podprli oziroma zakonu ne bomo nasprotovali.”