Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Stališče poslanske skupine je predstavila poslanka Eva Irgl.Predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih po mnenju prvo podpisane Barbare Žgajner Tavš izhaja iz izhodišča, da so enoroditeljske družine podvržene največjim inflacijskim in drugim finančnim pritiskom. Zato je po mnenju predlagateljev potrebna korekcija na področju preživnin, ki se ne bi usklajevale zgolj enkrat letno, ampak še dodatno, še enkrat in sicer meseca septembra.  S tem bi se seveda načeloma lahko strinjali, vendar se je potrebno tudi do takšnih sprememb obnašati odgovorno, sploh če vemo, in če izhajamo iz izhodišča, da je vlada naredila precej pozitivnih sprememb za izboljšanje socialnega statusa družin. Naj jih nekaj omenim. Prvič, ustreznost usklajevanja transferjev. V tem mandatu smo naredili ogromen napredek pri uveljavljanju enotnega, preglednega, predvsem pa do vseh uporabnikov socialnih transferjev enakopravnega in pravičnejšega sistema. Tako usklajevanja kot tudi določanja transferjev. Takšna določitev enotnega sistema državljanom zagotovo prinaša razumljivejše in pravičnejše rešitve. Drugič, sprejeli smo popravek zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zaradi zagotavljanja posebnega varstva in skrbi za otroke, ki je vidno na mnogih področjih dela te Vlade, smo povišali višino otroškega dodatka za 8,4%, kar pomeni, da je Vlada za skoraj 400 tisoč upravičencev namenila 30 milijonov evrov za otroške dodatke, naslednja leta pa bo namenila še nekaj več sredstev, zaradi upoštevanj indeksov cen življenjskih potrebščin. S tem smo družinam v njihov družinski proračun dodali nekaj dodatnih finančnih sredstev.  V tem mandatu smo sprejeli tudi spremembo zakona o jamstvenem in preživninskem skladu in sicer z željo, da v mnogih primerih država poskrbi oziroma zagotovi sredstva za preživnine v primerih, ko zaradi različnih situacij ne prihaja do izplačil preživnin. Naj navedem samo nekaj konkretnih podatkov. Na javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije je bilo v letu 2007 vloženih 438 zahtev po izplačilu preživnine za 594 otrok. Izdanih je bilo 496 odločb za 662 otrok. Pravica do nadomestila preživnine je bila priznana 575 otrokom. Povprečna višina nadomestila preživnine izplačana v decembru 2007 je znašala 70,23 evra. V letu 2007, pa je sklad izplačal nadomestila preživnine v skupni višini 2 milijona 630 tisoč evrov. V poslanski skupini SDS menimo, da je za dvig materialnega položaja preživninskega upravičenca ključnega pomena predvsem določitev višine preživnine, kar pa ni možno določiti v nobenem zakonu, ampak tukaj predvsem tisto glavno in ključno vloga odigra sodna veja oblasti. Vendar pa podpisniki in mnogi poslanci iz opozicije nasprotujete določenim rešitvam na področju sodstva in odvetništva, ki bi po mojem mnenju, po našem mnenju lahko izboljšale hitrost in kakovost reševanja zadev, ter posledično tudi pripeljale do reševanja socialnih stisk mater samohranilk in otrok. Naj spomnim samo na to, koliko težav in problemov ste v opoziciji imeli na primer s sprejetjem kazenskega zakonika, pa tudi z drugimi zakoni s področja pravosodja, ki pa dejansko izboljšujejo, predvsem pa ščitijo državljane Republike Slovenije. Seveda bi lahko vedno bilo storjenega bistveno več, kar se tiče socialnega statusa, posameznikov in družin. Vendar pa v Slovenski demokratski stranki menimo, da ukrepi, ki jih je udejanjala Vlada na tem področju, stanje korenito izboljšujejo. Zaradi vseh navedenih pozitivnih sprememb, ki izboljšujejo socialni položaj družin tudi tistih, enostarševskih, te novele zakona ne bomo podprli.