Novela zakona o voznikih pomeni ukinitev manjših šol vožnje na podeželju

Poslanke in poslanci bodo na današnjem večernem glasovanju med drugim odločali tudi o noveli zakona o voznikih, ki ga je v parlamentarno proceduro poslala Vlada RS. V zvezi s predvidenimi spremembami so poslanci SDS prejeli številne pripombe in mnenja državljanov, ki se ne strinjajo s predlaganimi spremembi.

Strokovna združenja, predvsem pa lastniki manjših šol vožnje so v svojih pismih izpostavili 30. člen novele zakona, ki je za učitelje vožnje in strokovne vodje šol voženj uvajal delo le na podlagi zaposlitve za določen ali nedoločen čas. Predlog novele zakona je v predlogu tako izključeval možnost podjemnih pogodb oziroma dela po pogodbi. Novela zakona je uvedla tudi določilo, da strokovni vodja lahko dela samo 60 ur mesečno in le v eni šoli vožnje. Poslanska skupina SDS je v razpravi na matičnem delovnem telesu opozorila na te probleme, ki predvsem za manjše avtošole na podeželju pomenijo, da bodo številne prisiljene zapreti dejavnost učenja vožnje.

Zato smo v poslanski skupini SDS pripravili amandma k 30. členu in predlagali, da lahko učitelji vožnje in strokovni vodje delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe (pogodbe o delu). Prav tako smo predlagali črtanje omejitve dela za strokovne vodje na 60 ur in omejitve dela zgolj na eno šolo vožnje.

Poslanec SDS Danijel Krivec je v stališču poslanske skupine napovedal, da bo podpora poslancev in poslank SDS zakonu o voznikih, ki sicer predvideva nekaj pozitivnih sprememb, povezana ravno s podporo omenjenemu amandmaju. »Amandma rešuje problem manjših avtošol in tudi eventualno neustavnost,« je poudaril poslanec Krivec, saj smo v poslanski skupini SDS prepričani, da so predlagane spremembe sporne tudi z vidika zakona o delovnih razmerjih ter zakona o gospodarskih družbah in predstavljajo direkten poseg v ustavne pravice oziroma 74. člen Ustave RS, ki govori o svobodni gospodarski pobudi.

»To pa pomeni, da ste strokovnega vodjo, ki je bil običajno pristojen za več manjših šol vožnje, ker mu ni treba delati 184 ur, na ta način še vedno omejili in s tem ste enostavno odrezali možnost izvajanja te dejavnosti s. p. in manjšim šolam vožnje. Tako da apeliram na koalicijo, glede na to, da vidim, da ste poslušali našo razpravo na odboru in ste tudi sami ugotavljali, da je zadeva problematična z vidika manjših šol vožnje in s. p. in ste to poskušali rešiti z vašim amandmajem, vendar očitno v tem strokovnem delu nimate zadosti izkušenj in niste člena popravili tako, kot ste očitno želeli,« je v razpravi povedal poslanec Krivec. Po njegovem mnenju predlagane spremembe, tako kot že mnoge v tem mandatu, v prioritetni položaj postavljajo mesta , konkretneje šole vožnje v mestih, jemlje podeželju oziroma delo manjšim šolam vožnje, ki delujejo na podeželju. »Vemo, da so velike šole vožnje v večjih centrih in s tem spet poskušate, da se uvede neka centralizacija v naš prostor, kar vedno in znova opozarjamo, da ni dobro in da je potrebno prepustiti tudi periferiji, da ima določene dejavnosti in da jih lahko izvaja in da z zakonodajo v to ne smemo posegati,« je zaključil poslanec SDS.

Tudi poslanec Ljubo Žnidar je v svoji razpravi opozoril na to, da bodo predlagane spremembe onemogočile mnogim učiteljem, da bi hkrati delali v več šolah vožnje, pri čemer manjše šole niti ne potrebujejo učitelja za polni delavni čas. »To je isto, kot da bi omejili profesorja na fakulteti, da sme učiti samo na eni fakulteti. Da ne sme učiti na dveh fakultetah. To je enak primer. Popolnoma enak primer. Zakaj ne sme učiti na drugi fakulteti, če ga potrebujejo samo 4 ure na teden? Vi tu omejujete, da mora delati samo v eni šoli. Zakaj? Zato, da bo zdaj morala manjša šola vožnje, ki rabi delo za 60 ur ali manj, zaposliti celega človeka. To je neracionalen pristop. In tu je moje bistveno vprašanje, koliko se bodo izpiti podražili na osnovi teh posegov v notranjo organiziranost? To je »unikum«, kdo še ima takšno prakso?« se je spraševal poslanec Žnidar.

Še bolj kritičen je bil v svoji razpravi poslanec Franc Breznik. »To je tipični primer, iz kakšnega okolja izhajamo, kjer je birokratska miselnost, ta samozadostnost, ta občutek, da moramo vse regulirati in s tem omejujemo vsakršno normalno delovanje, tako v avtošolah kot v gospodarstvu in tako naprej. To, da bo morala neka mala avtošola zdaj imeti nekoga za polni delovni čas zaposlenega, ki bo strokovni vodja, to je tipični primer birokratske miselnosti, ki nima nobene veze z logiko in z normalnim življenjem,« je povedal poslanec Breznik.

V poslanski skupini SDS smo že ob sprejemanju preostalih dveh novel zakonov s področja prometa, to sta zakon o motornih vozilih in zakon o pravilih cestnega prometa, opozarjali na prevelik nadzor države in prenormiranje predpisov, ki zgolj otežujejo življenja ljudi. Spomnimo, da morajo državljani po sedanji ureditvi registrirati kolesa s pomožnim motorjem, tako imenovane čebelice, prav tako je obvezno nošenje čelade. Temu smo v poslanski skupini SDS vseskozi nasprotovali, tudi na ponovnem glasovanju v državnem zboru, potem ko je državni svet izglasoval veto na omenjena zakona.

»Po tem, ko niste imeli občutka (opp. koalicija), kaj je moped, kaj je kolo s pomožnim motorjem, kaj je hitrost 25 km/h, kaj pomeni nesreča pri 25 km/h na uro, da je s kolesom lahko ista kot z mopedom in ste vse regulirali in celo vrsto upokojencev danes čaka registracija mopedov, je torej to danes nadaljevanje,« je še povedal poslanec Breznik in dodal, da koalicija ne rešuje resničnih problemov ljudi, temveč se raje ukvarja s prazniki in močno regulacijo na vseh področjih.