Novela Zakona o varnosti cestnega prometa

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETAStališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Branko Marinič. Branko Marinič: Verjetno ga ni tu med nami, pa verjetno ga ni tistega, ki spremlja to razpravo, ki ne bi imel vozniškega dovoljenja oziroma ki se ne bi preizkusil v tako imenovanih javnih prometnih poteh, cestah in drugih infrastrukturnih cestnih objektih. Gotovo se še spominjate, da smo prav v tem državnem zboru ob obravnavi prometnih nesreč, ki predstavljajo eno najbolj tragičnih podob v slovenskem prometnem prostoru, celo zahtevali, da bi opravili širšo obravnavo stanja varnosti na slovenskih cestah. A takrat smo bili mnenja, da bi vendarle počakali, da bo predlagatelj, Vlada Republike Slovenije, posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa. Ko govorimo o določenih predlogih sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa, nikakor ne smemo prezreti dejstva, da ni prav, če se najprej lotimo t. i. glob oziroma kazni. Prihranimo to morda za zaključek obravnave tega zakona, kajti členi, ki spreminjajo sedanje globe in jih spreminjajo navzgor predvsem za tiste povzročitelje tragičnih nesreč, ki imajo najhujše posledice v prometu, kajti le tako bomo izoblikovali vsebinsko dober zakon, ki ga, kot je razvidno iz vsebine predlagatelja, obravnavata tako Ministrstvo za promet kot Ministrstvo za notranje zadeve, tudi to je zelo pomembno, kajti eno in drugo ministrstvo sta celo z nekimi pozitivnimi ukrepi vplivali na to, da se je vključilo tudi naslednje ministrstvo, Ministrstvo za zdravje, ki nam v javnih občilih predvaja spote o potrebni zavedanosti, ko smo udeleženci v cestnem prometu. Tudi to je prispevek k večji varnosti. Stanje varnosti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji nikakor ni zadovoljivo, tega se zavedamo tako poslanke in poslanci kot predlagatelji in tega bi se morali zavedati predvsem, ko sedemo za volan oziroma ko primemo za krmilo. Države članice različno napredujejo na poti do uresničevanja ambicioznega cilja, ki izhaja iz evropskega akcijskega programa, da za polovico zmanjšajo števila smrtnih žrtev na cestah do leta 2010. Leta 2001 je v državah Evropske skupnosti umrlo 50 tisoč ljudi. Skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in dopolnjen po širitvi EU leta 2004 pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle števila 25 tisoč smrtnih žrtev na leto. Dokaz, da je z ustreznim pristopom možno doseči boljše rezultate so prav gotov članice, ki so dosegel v petih letih od 24 % do 49 % znižanje, kot denimo Francija 42 %, Luksemburg 49 %, Portugalska 42 %, druge države članice zaostajajo v pričakovani dinamiki zmanjševanja, med te sodi tudi Slovenija, pri nekaterih državah je zaznati celo naraščanje, kot je denimo Litva za 8 %, Romunija 7 % in Madžarska 5 %. Na podlagi podatkov o primerljivosti prometne varnosti Slovenije z državami Evropske unije za leto 2006 se Republika Slovenija uvršča na 20 mesto med sedemindavajseterico. Po zadnjih podatkih konec leta 2006 je Sloveniji uspelo zmanjšati število smrtnih žetev le za 8 %, povprečje v evropski skupnosti je 22 %. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007/2011, ki pravzaprav tudi narekuje tempo zakona, ki ga danes obravnavamo, postavlja cilj, da do konca leta 2011 ohranimo 600 življenj oziroma na slovenskih cestah ne smemo dopustiti, da bi umrlo več kot 124 udeležencev cestnega prometa. To so na nek način, če pogledamo statistiko, zelo ambiciozna števila, a zavedamo se, da če je kaj bolj dragocenega, je največja dragocenost človeško življenje. In tega bi se pravzaprav morali bolj pogosto lotevati, ko obravnavamo te grozovite statistike in morda bi takrat pozabili, da ko gre za obravnavo tako pomembnega predloga zakona, kot je Zakon o varnosti v cestnem prometu, smo pravzaprav dolžni najbolj sodelovati poslanke in poslanci, da bi tako lahko upoštevali prenekatere predloge, prenekatere, s strani civilnih združenj visoko strokovno pripravljene predloge, ki nam lahko služijo, da bi jih vključili v vsebino samega zakona. Ko govorimo o Sloveniji in ko jo primerjamo z državami članicami EU, je potrebno pogledati tudi na druga področja, kako imajo druge članice evropske skupnosti urejene te zakonske podlage. In ena primerljivih držav je naša soseda, torej Avstrija, ker nas je pot prav gotovo zanesla tudi na te ceste in kjer smo se lahko preizkusili tudi kaj pomeni, če storiš prekršek. V Republiki Avstriji se za prekoračitev največje dovoljene hitrosti na cesti v naselju, nad 20 kilometrov na uro izreče globa v znesku najmanj 30 evrov. Če pogledamo razmere oziroma višino prihodkov na eni strani, lahko ugotovimo, da to ni tako strašna kazen. Če pa pogledamo malo naprej, pa lahko ugotovimo, da so v sosednji Avstriji za vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola predpisane globe v znesku od 218 do 5.800 evrov. Za uporabo mobilnega telefona voznika motornega vozila med vožnjo je v Avstriji predpisana globa v višini 25 evrov. Zakaj to pripovedujem, zaradi primerjave, kajti predlagatelj je skušal v predlogu novele zakona pravzaprav poseči tudi po globah, ki niso tako pomembne in ki nimajo za posledico nekih hudih, tragičnih posledic. Zato je ob obravnavi predloga tega zakona treba omeniti, da ne gre zgolj za zviševanje t. i. kazni, ampak da je predlagatelj sledil tudi nekaterim spremembam, da se globe, ki ne vplivajo ne vem kako na pomembno na varnost, znižujejo, tudi to je treba povedati. In če bomo v prvi obravnavi ugotovili, da bodo za to podane ustrezne podlage, se lahko v času od prvega do drugega branja zakon ustrezno dopolni, spremeni, časa je dovolj, samo obravnavo opravimo in se odločimo tako, da bomo dali tudi svoj prispevek k zagotavljanju večje varnosti v cestnem prometu. Ko govorimo o drugih potrebnih spremembah, je potrebno omeniti, da predlagatelj ne spreminja samo višine glob, ampak uvaja nekatere nujne spremembe, saj je z upoštevanjem evropske direktive zakon potrebno dopolniti oziroma spremeniti. Glavni cilj sprememb zakona je zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami in v zakon umestiti takšne dopolnitve, ki imajo neposredne, takojšnje in vidne učinke na stanje varnosti. Če pogledamo analize, kjer govorimo o zmanjševanju hitrosti in v zvezi s tem posledično tudi zmanjšanje najhujših prometnih nesreč, lahko ugotovimo, da so učinki pri zmanjševanju hitrosti v cestnem prometu eni tistih, ki se lahko dosežejo v najkrajšem možnem času in prinašajo takojšnje učinke. Ko pa pogledamo tudi druge formalnosti, ki jih direktiva Evropske unije zahteva, pa so potrebne tudi uskladitve glede dokumenta, vozniškega dovoljenja, ki jih po nekaterih evidencah Slovenke in Slovenci danes imamo nekje v nakladi milijon sto, dvesto, in da s tem zmanjšujemo tudi čas veljavnosti vozniškega dovoljenja. Je pa potrebno upoštevati tudi dejstvo, da to vendarle nekaj v slovenskem prostoru, pomeni, da če spremenimo število vozniških dovoljenj v milijon sto, milijon dvesto. To je kar veliko, veliko število. Pa vendarle, če bomo želeli z vozniškim dovoljenjem, ki ga imamo sedaj v tej roza barvi in razdeljenega na tri dele, zmanjšati v obliko osebne izkaznice, je to primerljiv dokument, ki je v nekaterih članicah evropske skupnosti že nekaka stalnica.     Dovolite mi, da spregovorim nekaj tudi o preteklih prometnih nesrečah, ki smo jih prav tako obravnavali in nismo mogli mimo tega, ko smo bili soočeni s hudimi tragičnimi posledicami prometnih nesreč na tirih oziroma na cestah, ki prečkajo železniške tire. Tukaj je potrebno omeniti, da je tako v sedaj veljavnem kot tudi v predlogu v bistvu še naprej dana prednost tirnim vozilom in tako je potrebno pri analizi teh hudih prometnih nesreč na nivojskih križanjih ceste čez železniško progo vendarle nekatere zadeve tudi, kar zadeva fizične posege, ne zgolj v vsebino zakona, ampak na same fizične posege, poskrbeti za zavarovanje teh nivojskih križanj ceste čez železniško progo. Kajti v statistiki lahko to ugotovimo, da so to ene najhujših posledic, če voznik udeleženec v cestnem prometu spregleda prometno signalizacijo, ki je zagotovo v skladu s predpisi obveznost upravljavca ceste. Vozniki pa smo tisti, ki moramo to upoštevati. Če to spregledamo, so posledice tragične, zato pa v tem kontekstu podpiram tiste, ki pravite, da je potrebno na tem področju tudi fizično poskrbeti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Torej ni samo vsebina zakona tista, ki predpisuje višino globe in tista, ki predpisuje enoten dokument vozniškega dovoljenja, da bomo lahko z njim verodostojni tudi v članicah Evropske unije, ampak da je potrebno za zagotovitev varnosti poskrbeti tudi za urejeno cestno infrastrukturo. Predvsem nas je statistika opozorila tudi na to, da takrat, ko posegamo v nujna vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi, da je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno zavarovanje tako udeležencev v cestnem prometu kot tudi samih izvajalcev, ki opravljajo nujna vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi. Seveda pa to zahteva tudi znatna sredstva, ki jih bo, prepričan sem, tudi v bodoče predlagatelj posredoval dDržavnemu zboru, kajti pred kratkim smo imeli možnost sprejemati proračun RS in kjer smo na posameznih postavkah posameznih ministrstev, predvsem Ministrstva za promet, Ministrstva za notranje zadeve, lahko ugotovili, da so nekatere postavke prav za to namenjene, da se poskrbi za fizično izboljšanje in s tem posledično tudi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Predvsem me skrbijo skoraj na novo zgrajene avtoceste, kot je denimo avtocesta med Ljubljano in Mariborom, ko enostavno tudi mi, ki skoraj dnevno uporabljamo to cesto, ne moremo verjeti, da se lahko v tako kratkem času novo zgrajena asvaltna prevleka izrabi do te mere, da postane nevarna za udeležence v cestnem prometu, a to je že drugo poglavje, druge obravnave, čeprav sovpada s splošno obravnavo Zakona o varnostni cestnega prometa. Tudi na področju spremljanja varnosti na naših cestah bo potrebno kaj spregovoriti. Nekateri so v splošnih razpravah na ulici ali v kakšnih drugih prostorih različnega mnenja. Ali je slovenskih policistov dovolj na cesta, ali jih je premalo, ali smo srečni, ko zagledamo policijsko patruljo, ali smo bolj srečni, ko zagledamo samo policijsko vozilo? In na nekaterih standardnih mestih se policisti z ozirom na kadrovsko zasedbo poslužujejo tudi t. i. nastavitve policijskega vozila, na tistih mestih, ki predstavljajo eno izmed črnih točk na tistem območju, ki opravljajo svoje delo. Učinki so več kot zadovoljivi, seveda pa smo se voznice in vozniki že skoraj navadili na standardna mesta in že natanko vemo, da je to policijsko vozilo za šminko, tukaj nobenega ni, tukaj se nič ne zgodi. Mogoče pa bi za tem policijskim vozilom postavili kakšno živo policijsko patruljo, ki bo kaj hitro ugotovila, da smo resnično voznice in vozniki tisti, ki hitro špekuliramo in kjer vnaprej vemo, da je to prvo vozilo prazno, naslednje pa je lahko opremljeno s policisti, ki opravljajo nadzor v prometu. Če bi želeli dati svoj prispevek k večji varnosti v cestnem prometu, se moramo zavedati, da noben zakon, nobena resolucija, noben drug dokument, pa tudi same ceste, izboljšanje cest, izboljšanje prometne signalizacije ne bodo dajali dovolj učinka, če svojega mišljenja ne bomo spremenili v svojih glavah. Prepričan sem, da mnogi, ki uporabljamo osebna vozila kot način prevoza, se niti ne zavedamo v trenutku, da ko sedemo za volan, v trenutku, ko poženemo motor našega avtomobila in se spustimo na javno prometno pot, postanemo potencialni morilci. V tem trenutku zavedanja bi morda ne spregledali kakšnega prometnega znaka v strnjenem naselju, ki nas opozarja, da moramo hitrost prilagoditi, zaradi nevarnosti, ali ker so na cesti pešci, predvsem v strnjenih naseljih in če bi takrat upoštevali predpisano hitrost, ki je lepo in vidno označena z ustrezno prometno signalizacijo, bi tudi dali velik prispevek za ohranitev prenekaterega dragocenega življenja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo upoštevali vsa pozitivna dejstva, ki bodo v prvi obravnavi in v naslednjih obravnavah dajale občutek, da je možno s konstruktivnimi strokovnimi in tudi drugimi predlogi izboljšati vsebino zakona. Imamo dovolj časa in imamo to priložnost, da damo svoj prispevek k vsebini, izboljšanju predloga Zakona o varnosti cestnega prometa. Zavedamo se namreč, da smo dolžni, najprej kot poslanci in nato kot državljani dati svoj prispevek k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. To je nepopisno, kar se dogaja, ampak dovolite mi, da zaključim z mislijo, noben zakon, nobena dobra cesta, noben dober ali slab avtomobil ne bo dal želenega prispevka k izboljšanju varnosti, če svojega mišljenja ne bomo spremenili sami in dali največ in največji prispevek prav udeleženci v cestnem prometu.