Novela Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavila Eva Irgl. Eva Irgl: Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo vse te predlagane spremembe seveda podprli, saj menimo, da je v prvi vrsti potrebno čim prej na tem področju v okviru zakonske podlage zagotoviti takšno stanje, ki bo v skladu s pravnim redom EU. To smo dolžni storiti oziroma zagotoviti in tudi uskladiti. Seveda pa se v Slovenski demokratski stranki jasno zavedamo, kako pomembno je biti dosleden pri izvajanju načela enakega obravnavanja, ne samo na papirju, ampak predvsem v vsakdanjem dogajanju v življenju, skratka v praksi.     Slovenija ima tako kot ostale članice EU možnost, da v nekaterih segmentih, kot je na primer določanje področij varstva pred diskriminacijo osebnih okoliščinah, možnost, da sama izoblikuje pristop, kako se bo odzivala in kako bo reševala omenjeno problematiko. In danes Svet Vlade Republike Slovenije za uresničevanje načela enakega obravnavanja to izvaja na način, da spremlja, ugotavlja, pa tudi seveda ocenjuje položaj posameznih družbenih skupin z vidika uresničevanja enakega obravnavanja. Vladi daje predloge, pobude, priporočila, daje tudi tisto, kar se zdi še posebej pomembno, predloge za pospeševanje izobraževanja, predvsem pa osveščanja na tem področju.     Poleg že omenjene uskladitve slovenskega pravnega reda z EU oziroma evropskim pravnim redom pa zakon o načelih enakega obravnavanja v prvi vrsti širi varstvo pred povračilnimi ukrepi, diskriminirane osebe tudi na pričo ali druge ljudi, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, kar je vsekakor dobrodošla sprememba.     Tisto, kar pa je pravzaprav povzročilo največ razprave znotraj obeh delovnih teles tako Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti kot tudi Odbora za delo, družino in socialne zadeve pa je bilo predvsem vprašanje, katerega se je dotaknila tudi predgovornica, vprašanje statusa zagovornico oziroma zagovornika, ki obravnava primere diskriminacijskega obnašanja.     Tisto, kar je po našem mnenju pozitiven premik na tem področju, je vsekakor povečanje neodvisnosti in samostojnosti zagovornice oziroma zagovornika. Ljudje, ki se v stiski odločajo, da se bodo s svojimi težavami obrnili na zagovornico morajo biti prepričani, da bo mnenje, ki ga bo zagovornica na podlagi določenih primerov podala neodvisno in samostojno. Vendar pa se nam v poslanski skupini postavlja predvsem vprašanje, ki sem ga tudi sama postavila Varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik, in sicer koliko je pravzaprav sama naklonjena ideji, da bi zagovornica prešla pod okrilje Urada varuha človekovih pravic. Že ko je bil na čelu tega urada predhodni varuh Matjaž Hanžek, so se pristojni z Urada za enake možnosti že pogovarjali o tem, takrat varuh ni bil naklonjen tej ideji. Tudi zdajšnja varuhinja se zaenkrat do takšnega predloga ni opredelila. Zagotovo bi bilo pa zelo dobro, da bi se o tem vprašanju v prihodnje še pogovarjali, predvsem pa pretehtali vse možnosti in našli najboljše rešitve glede statusa zagovornice, seveda v prid državljank in državljanov. Ne smemo namreč pozabiti, da je institut zagovornice tako enakih možnosti žensk in moških kot načela enakosti pomembna pridobitev demokratičnega družbenega prostora, pri čemer sta bila oba instituta ustanovljena z namenom poznavanja in osveščanja pravic na tem področju ter z namenom odkrivanja diskriminacije glede na okoliščino.     V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog zakon o načelu uresničevanja enakega obravnavanja podprli.