Novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Stališče poslanske skupine je predstavil Branko Marinič. Branko Marinič: Ne želim govoriti in predstavljati Zakon o medijih, kar je spoštovana kolegica Majda Širca storila, tudi ne želim govoriti o Zakonu o varovanju kulturne dediščine ampak predstaviti Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki kot rečeno poteka po skrajšanem postopku. Zakonski predlog je predlagan za obravnavo po skrajšanjem postopku in je utemeljen s poslovniškim določilom, da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, s katerim se odpravljajo predvsem pomanjkljivosti, ki so pri dosedanjem izvajanju zakona v praksi povzročale težave. Glavni povod za spreminjanje in dopolnjevanje zakona je, da se uskladi z Zakonom o prekrških, ki namesto denarnih kazni uvaja globe, z Zakonom o dohodnini, z Zakonom o davčnem postopku in Zakonom o splošnem upravnem postopku. Temeljni cilj zakona je popraviti tiste zakonske rešitve, ki zaradi pomanjkljivosti ali pa neprilagojenosti spremembam zakonodaje in na drugih področjih po nepotrebnem povzročajo težave pri njihovem izvajanju, zato jih je treba jasneje in ustrezneje opredeliti. Glavne rešitve, ki pomenijo manjše popravke pa so: pri 31. členu ZUJIK-a se črta določilo, da je podlaga za prenos sredstev iz proračuna države oziroma lokalne skupnosti program dela, ki ga potrdi svet, in sicer zato, ker je podlaga za izplačilo iz proračuna v skladu z javnofinančnimi predpisi odločba Ministrstva za kulturo oziroma pogodba; obveznost, da finančni načrt in program dela potrdi svet javnega zavoda, pa je jasno opredeljena v 26. členu Zakona o javnih financah ter v 35. in 42. členu ZUJIK-a. Zaradi uskladitve z zakonom o dohodnini se dohodkovni cenzus po novem ugotavlja na podlagi odločb o odmeri dohodnine na letni ravni in drugih davčnih odločb ter podatkih iz obračuna davčnega odtegljaja. Ministrstvo za kulturo bo na podlagi pisnega zahtevka navedene podatke pridobilo od pristojnega davčnega organa. Za učinkovito uveljavljanje pravic in dolžnosti samostojnega poklica dela v kulturi in priznanja pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna ne zadoščajo podatki, ki se zdaj zbirajo v razvidu samozaposlenih v kulturi, kar določa 89. člen. Za nemoteno pridobivanje in pošiljanje podatkov med organi javne uprave je treba vpisati tudi enotno matično številko, za ugotavljanje dohodkovnega cenzusa pa tudi davčno številko. Hkrati je v zakonu opredeljen tudi namen zbiranja podatkov. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je z odločbo z dne 11.1.2007 črtalo del besedila v 45. členu ZUJIK-a, pa bo v Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZUJIK-a v 42. členu tudi jasno opredeljena vloga sveta javnega zavoda kot pritožbene instance za delovnopravne spore. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo tudi podprli.