Novela Zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO V ZADEVAH EVROPSKE UNIJE, skrajšani postopek  Stališče poslanske skupine je predstavil Dimitrij Kovačič.  Dimitrij Kovačič: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ne podpira predlaganega Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado o zadevah EU, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Slavincem. Skupina poslancev želi spremeniti 7. člen zakona, po katerem bi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije pristojno za evropske zadeve in delovno telo pristojno za zunanjo politiko obravnavalo in odločalo o zadevah EU na odprtih sejah in ne več na zaprtih, kot je to sedaj praviloma določeno. Poslanci Slovenske demokratske stranke ugotavljamo, da je bil osnovni zakon sprejet že v času prejšnje vlade leta 2004, tik pred vstopom v EU. Rešitve tega zakona so bile enake ali podobne drugim državam članicam EU. Bistvo teh rešitev je v tem, da obravnava in odločanje o zadevah iz prvega odstavka 4. člena poteka na zaprtih sejah. Razlog za to, da je potrebno sejo v teh primerih zapreti za javnost je v tem, da so tovrstne zadeve EU specifične narave, kajti gre za proces pogajanj, kjer se ne želi v naprej razkrivati pogajalskih izhodišč države. Kljub obravnavi in odločanju o teh zadevah na zaprti seji pa so vsa gradiva za tako sejo javna in dostopna javnosti in medijem, razen seveda tistih gradiv, ki so izjemoma označena za zaupna. Tukaj govorim predvsem o gradivih, ki se nanašajo na vprašanja skupne zunanje in varnostne politike. Prav tako pa se odločitve sprejete na zaprtem delu sej, sporočajo javnosti, kar osnovni zakon posebej zagotavlja. Osnovni zakon tudi predpisuje, da pa o vseh drugih zadevah, to pa so zadeve iz drugega odstavka 4. člena, delovno telo glede na naravo zadeve in pomen obravnave lahko sklene, da bo obravnavo in odločanje o tem izvedlo na seji, odprti za javnost. Ko danes ugotavljamo razloge, ki so veljali v času sprejemanja osnovnega zakona in so narekovali, da se obravnava in odločanje o pomembnih zadevah Evropske unije izvaja na sejah, zaprtih za javnost, potem lahko tudi danes ugotovimo, da so razlogi za takšno obravnavo in odločanje še vedno enaki ali podobni. Razumljivo je, da o pogajalskih izhodiščih, ki so pravna podlaga za slovenske pogajalce v institucijah Evropske unije, ni dobro javno govoriti, saj bi v tem primeru pogajalcem na drugi strani vnaprej odkrili karte in svoje strateške načrte. Tako bi bila Slovenija lahko že na začetku kakršnihkoli dogovarjanj in pogajanj v okviru Evropske unije postavljena v slabši položaj in bi bil s tem naš državni interes ogrožen. Verjamem, da si nobena politična stranka v našem parlamentu tega ne želi. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ugotavlja, da je obstoječa ureditev obravnave zadev Evropske unije v delovnih telesih državnega zbora zelo primerljiva z večino držav članic Evropske unije. In tudi zato ne vidimo razlogov, ki bi opravičevali spremembo dosedanjega določila o obravnavi evropskih zadev na delovnih telesih državnega zbora. Kot rečeno, predlaganega zakona skupine poslancev v naši poslanski skupini ne bomo podprli oziroma sprejeli bomo predlog odbora za notranjo politiko, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.