Novela zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti SŽ

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PREVZEMU IN NAČINU PORAVNAVE OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZARN V ZVEZI S PROGRAMOM PRESTRUKTURIRANJAStališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Zvonko Černač. Zvonko Černač: V ponedeljek smo obravnavali en del te problematike, včeraj smo slišali poslanska vprašanja, ki so se nanašala na podobno temo. Skratka, zgleda, da je pri SD ta problem tako močan, da se je odprla cela fronta vprašanj v zvezi s tem. Vesel sem, da se je vsaj nekaj stvari razjasnilo v tistem smislu, kot smo zadnjič slišali: “Imel sem tajnico, pa nisem vedel, ali je gluha, ali je glupa”, ker neresnice, ki so se ponavljale v zadnjih treh dneh so bile res že malo butaste. Torej, prodaja 55,35 % kapitalskega deleža Slovenske industrije jekla, ki je bila izvedena v letošnjem letu, je bila izvedena v skladu z odločitvami, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije, z mednarodnim javnim razpisom, na katerem so imeli vsi, ki so sodelovali, enake možnosti. Izvedena je bila, po naši oceni, v pravem trenutku in na optimalen način. Osem interesentov je izkazalo interes, trije so dali ponudbo, izbrana je bila cenovno najugodnejša ponudba in država je najugodnejšega ponudnika zavezala, in sicer zaradi zaščite manjšinskih delničarjev, da najmanj po isti ceni odkupi tudi deleže družb pooblaščenk. Dve od njih sta to ponudbo sprejeli, ena te ponudbe ni sprejela. Nekateri bi očitno raje videli, da bi se prodaja vršila takrat, ko je bila industrija jekla v recesiji, kajti, v kolikor bi se vršila takrat, potem res ne bi mogli govoriti o kamionih kupnine po 1 evro, ki bi jih lahko zložili na relaciji Ljubljana—Koroška, ampak bi bil dovolj en žep, v katerega bi vtaknili 1 evro, kolikor, slišali smo priznanega strokovnjaka ekonomista gospoda Mencingerja, se je ponujalo takrat za Slovensko industrijo jekla. In prav je, da se ta scenarij ni odvil. Treba pa je pošteno povedati, da problem ni nastal danes, ko se je cena določila na mednarodnem javnem razpisu, transparentno, in ko jo je določil trg, in ne tako, kot ste jo administrativno določili v letu 2001. Takrat ste te zaposlene prikrajšali za tisto, za kar govorite, da so prikrajšani sedaj, ko se je ta prodaja izvršila na transparenten način. Kajti, takrat ste na administrativen način določili, da je vrednost njihovih neizplačanih plač 100 tisoč tolarjev v certifikatih. In res je, kar trdite, ti ljudje se čutijo prikrajšane, upravičeno se čutijo prikrajšane. Tako kot se upravičeno čutimo prikrajšane sto tisoči tistih državljanov, ki smo dobili certifikate in smo jih vlagali v razne pide, ko smo v prvi fazi prodaje dobili med 5 do 10 tisoč tolarjev za certifikat, na katerem je pisalo, da je vreden 100 tisoč tolarjev. In tu je popolnoma podobna situacija, popolnoma podobna. Tako kot je nastal problem takrat, ko ste administrativno določili vrednost, tako je nastal problem tudi v primeru Slovenskih železarn takrat, ko ste ljudem v letu 2001 obljubili, da je njihov delež ob skrahirani industriji jekla v takratni situaciji v letu 2001 vreden 100 tisoč tolarjev. Z morebitno spremembo zakona in s tem, kar sedaj ponujate, pa mislim, da bi povzročili mnogo, mnogo več novih krivic, kot odpravili starih, mnogo več novih. In zaradi tega, tega predloga ni mogoče sprejeti. Na spletni strani kupca, mimogrede, ta notica je bila objavljena 3. marca letos, ne 3. decembra letos, tako da je kar nekaj časa že od takrat, ko se je pojavila, in govorite, da naj bi kupec plačal 300 milijonov evrov. Zadnjič sem to spletno stran pokazal, zdaj dvomim, da gospodje Lahovnik, Rop, gospa Beblerjeva, ne obvladajo toliko angleščine, da si ne bi znali prebrati, kaj na tej spletni strani piše. Očitno gre torej za zavajanje. Tu zelo jasno piše, da je 55,35 % delež slovenska država prodala za preko 300 milijonov evrov in da znaša kupnina 105 milijonov evrov, 250 milijonov evrov pa se je kupec obvezal, da bo vložil v posodobitev proizvodnje v prihodnje. Torej, mislim, da je postopek, tako kot je potekal, potekal v korist vseh, predvsem v korist tistih, ki delajo in ki so zaposleni v Slovenski industriji jekla. Kajti približno slaba polovica tega dobička bo šla tudi preostalim delničarjem, ne samo večinskemu kupcu. V tej povezavi je bila izrečena še neka trditev, da so nepremičnine na Jesenicah v lasti ruskega kupca. Tudi to ne drži, zemljiška knjiga je javna. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smatramo, da niso izpolnjeni razlogi za obravnavo tega zakona, zato bomo podprli predlog sklepa.