Novela Zakona o pravniškem državnem izpitu

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU, prva obravnava  Stališče poslanske skupine je predstavil Rudolf Petan.  Rudolf Petan: Razmere na področju upravljanja in pristopa k državnemu pravniškemu izpitu so v Sloveniji izredno pereče, lahko rečemo kar nemogoče. Po podatkih Višjega sodišča v Ljubljani v tem trenutku sodniško pripravništvo po prednostnem vrstnem redu, oblikovanem glede na čas prijave, pristopajo kandidati, ki so se prijavili leta 2000, 2001. Po podatkih sodišča so to vsi tisti kandidati, ki imajo poprečje ocen načeloma nižje od 8 in pol, torej tudi tisti, ki imajo na primer povprečje 8 in 8 in pol. Tako, da bi bilo v tem trenutku teh kandidatov več kot 250. In po podatkih tega sodišča bi morali tisti, ki se prijavijo danes čakati skoraj 20 let. V skladu z zakonom se sodniško pripravništvo opravlja na višjih sodiščih. Število mest za sodniške pripravnike je pri posameznih višjih sodiščih določeno s podzakonskimi akti. Skupno število pripravniških mest na vseh sodiščih je 464, od tega 208 mest predvidenih za pripravnike, ki sklenejo delovna razmerja na sodiščih in 256 za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec oziroma volontersko. Poleg tega je za opravljanje sodniškega pripravništva prijavljenih zelo veliko število kandidatov, ki daleč presega število predvidenih mest. Kljub povečanju pripravniških mest s spremembami podzakonskih aktov se vsako leto za pripravništvo prijavi vedno več kandidatov, več kot je izpraznjenih pripravniških mest. Število kandidatov, ki čakajo na nastop opravljanja sodniškega pripravništva na prednostnih vrstnih redih, se zato iz leta v leto povečuje. Vse to pomeni, da so čakalne dobe vsako leto daljše. Po drugi stani pa je potrebna uskladitev zaradi t. i. bolonjske reforme ali bolonjskih študijskih programov in z novimi znanstvenimi nazivi. Sprememba zakona, ki je predmet obravnave, naj bi rešila oba pereča problema. Oreh je seveda zelo trd in potrebno ga bo treti dalj časa ali pa vsaj trajalo bo dalj časa. Glede novih strokovnih in znanstvenih naslovov, pridobljenih v okviru t. i. bolonjskih študijskih programov, se predvideva, da je sedanji strokovni naslov univerzitetni diplomiran pravnik primerljiv s strokovnim naslovom magister prava, ki se pridobi po zaključeni drugi stopnji petletnega študija prava. To je smiselno primerljivo in sledi načelom in sistemski ureditvi po noveli Zakona o visokem šolstvu. S tem predlogom zakona se univerzitetnim diplomiranim pravnikom ne omejuje pristop k pripravništvu. Kot ukrep za skrajšanje, v oceni stanja prikazanih zelo dolgih čakalnih dob za vstop v sodniško pripravništvo, se predlaga skrajšanje sodniškega pripravništva. Predlagal na skrajšanje iz sedanjih 12 mesecev na 8 mesecev, pri čemer pa je treba poudariti, da se skupna doba usposabljanja tekom pripravništva ne spreminja in ostaja dve leti. Ocenjuje se, da je doba osmih mesecev še zadosti dolga za pridobitev potrebnih praktičnih izkušenj, je pa tudi primerljiva s trajanjem sodniškega pripravništva v tujini. Zaradi skrajšanja sodniškega pripravništva, ki jo ob stanju dolgih čakalnih dob nujno potrebno, je posledično potrebno spremeniti tudi program sodniškega pripravništva. Ne glede na predlagano črtanje, usposabljanje na delovnem oziroma gospodarskem področju, ki je bilo tako že po veljavni ureditvi določeno alternativno, pa bodo morali sodniški pripravniki opraviti obvezne oblike izobraževanja tako na delovnem kot gospodarskem področju, ki so po veljavni ureditvi predvidene s Pravilnikom o programu sodniškega pripravništva in pripravniškem državnem izpitu. Z novim predlogom, ki je predmet obravnave, je možno sodniško pripravništvo na kazenskem področju opraviti tudi na sodiščih kot na državnih tožilstvih. S takim ukrepom bodo nadalje razbremenjena sodišča, število kandidatov, ki bodo lahko opravili sodniško pripravništvo, pa se bo povečalo. Predlog rešuje tudi nekatere druge zagate ali slabosti sedanjega sistema, ki je zašel v slepo ulico, kot lažji dostop do pravniškega državnega izpita, oblikovanje posebnih mest za osebe za italijanski in madžarski jezik, glede kritja stroškov izpita, kako ravnati v primeru ponavljanja izpita in podobno. Zaradi izredno zapletene situacije in zaradi dolgih rokov glede pristopa opravljanja pravniškega državnega izpita, je vsaka ideja ali vsaka rešitev dobrodošla. Zato bomo ta predlog sprememb, ki je pred nami, v SDS podprli.