Novela Zakona o pravdnem postopku

Stališče poslanske skupine je predstavil Mitja Ljubeljšek. Osnovni cilj novele Zakona o pravdnem postopku je zagotovitev hitrejšega in učinkovitejšega vodenja postopka v civilno-pravnih zadevah. Temeljne rešitve novele zakona so na naslednjih področjih: sestava sodišča, vročanje, opustitev stroškov postopka, koncentracija glavne obravnave in uvedba sankcij za izostanek strank z naroka, pritožbeni postopek in izredna pravna sredstva. Že sam pregled navedenih področij kaže na to, da gre za novelo s katero se prenaša pomembne novosti v smeri učinkovitosti vodenja postopka v civilno-pravnih zadevah. Predlog zakona daje sodišču na razpolago ukrepe s katerimi lahko poskrbi, da se že pred pričetkom glavne obravnave zbere vso bistveno procesno gradivo in da ne prihaja do prelaganja narokov. Prelaganje je namreč eden glavnih razlogov za dolgotrajnost postopkov na prvi stopnji. Zaradi tega predlog zakona določa sankcije izostanka strank od naroka, katerih namen je zagotoviti večjo procesno disciplino strank v civilnopravnem postopku in s tem tudi pospešitev postopka, da ne bi prihajalo do nepotrebnega odlašanja in posledično sojenja v nerazumnem roku. Vse prevečkrat se v življenju srečujemo s primeri, ko stranke poudarjajo, da njihovi primeri pred sodišči potekajo nerazumno dolgo. Zakonska novela v tem delu nalaga tudi večjo odgovornost odvetnikom, tako da sodišče nepopolne ali nerazumljive vloge odvetnika ne bo več vračalo v dopolnitev oziroma popravo, ampak bo takšno vlogo takoj zavrglo. Od odvetnika, ki opravlja svoje delo kot svoboden poklic in je pravni strokovnjak, ki ima tudi izkušnje za zastopanje strank pred sodišči, se lahko in tudi mora pričakovati večja stopnja skrbnosti kot pri ostalih strankah.  Naslednji sklop sprememb, ki so tudi pomembne v tej zakonski noveli, se dotika pritožbenega postopka. Nesporno je, da je eden izmed glavnih razlogov za dolgotrajnost postopkov tudi veliko število razveljavitev odločb sodišča prve stopnje. Višja sodišča razveljavljene odločbe vračajo sodiščem prve stopnje v ponovno sojenje in s tem tudi posledično povečujejo pripad nerešenih zadev. Eden izmed ciljev zakonske novele je, da se bistveno poveča delež sodnih zadev, ki bodo pravnomočno rešene v teku ene poti. Tako je predlagana bistvena sprememba temeljnega ravnanja v pritožbenem postopku na višjih sodiščih. Ta je predlagana tako, da se iz pretežno pravno kontrolnega postopka spremeni v postopek s širšimi pooblastili, za katera velja dokončno odločanje o stvari oziroma prepoved vračanja v ponovno sojenje. Tako novela zakona pooblašča višja sodišča, da razpišejo obravnavo vselej, kadar bo to potrebno za meritorno odločitev. V primeru, ko bo višje sodišče ugotovilo, da je mogoče pomanjkljivosti odpraviti že na seji senata, ne bo razpisalo glavne obravnave in bo na seji senata ali pa celo po sodniku posamezniku, če bo glede na težo sodne zadeve tako odločil senat, o zadevi dokončno odločilo.   Pomembna novost, ki jo prinaša zakonska novela, je, da pooblašča višje sodišče, da mora samo odpraviti ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti v dejanskem stanju, ugotovljene kršitve materialnega ter procesnega prava. Izjemoma bo smelo višje sodišče vrniti zadevo sodišču prve stopnje le v primeru nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, do katerega je prišlo zaradi napačne pravne kvalifikacije.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da novela zakona o pravdnem postopku prinaša pomembne novosti v civilnopravnih postopkih za sodnike in za stranke, katerih namen je učinkovitost in ekonomičnost sojenja tudi s koncentracijo glavne obravnave. Sankcija prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov se premika na čas pred izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo, vendar le v primeru, če je sodišče stranke pozvalo naj se izjavijo o določenih dejstvih oziroma predložitvi dokazil. Ob tem se predlaga, da učinek prekluzije velja le za procesne kršitve, ki bi jih stranka pred sodiščem prve stopnje lahko uveljavljala storila.  Na podlagi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, predlog novele zakona o pravdnem postopku podprli.