Novela Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Miro Petak.   Miro Petek: Poslanska skupina SDS podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb in naša poslanska skupina je tudi prvi podpisnik tega predloga. Veseli nas, da smo med predlagatelji tega zakona prav vse poslanske skupine v državnem zboru, vključno s samostojnim poslancem, in upam, da bomo takšen konsenz dosegli tudi ob glasovanju.     S popravkom tega zakona bodo dane možnosti za še bolj celovit parlamentarni nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Poudarjamo, da bodo s tem dane le možnosti za bolj celovit nadzor, kajti sam nadzor in njegova učinkovitost sta odvisna od vrste drugih dejavnikov, na katera pa mi kot zakonodajalci velikokrat nimamo vpliva. Današnja razkrivanja dogajanj v Sovi iz preteklih let namreč kažejo, da še tako dobro napisan zakon ni dovolj, če se ga ne izvaja. Noben zakon ne more preprečiti zlorabe tajnih služb in s tem velikokrat tudi zlorabe oblasti, kot se je to očitno dogajalo v prejšnjih mandatih. Spoštovanje zakonov je namreč vprašanje demokratične kulture in moralnih vrednot. Dejstvo, da smo med podpisniki predloga teh sprememb vse poslanske skupine v tem državnem zboru, kaže na to, da vendar obstaja neka politična volja za učinkovit parlamentarni nadzor nad tajnimi službami. Učinkovit nadzor tako parlamentarni, vladni kot tudi notranji nadzor, pa je eden temeljnih pogojev, da bi te službe delovale v okviru svojih zakonskih pristojnosti in učinkovito. Kjer je pomanjkljiv notranji nadzor oziroma samonadzor, tam pač mora biti večji zunanji nadzor.     Spremenjeni 4. člen predloga zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb se usklajuje z določbami Zakona o kazenskem postopku, ki v svojem 149. a členu ureja nadzorovane ukrepe. Dobro je tudi, da se širi nadzor parlamentarne komisije tudi na področje, ki se dotika informacijske zasebnosti posameznika. Preiskovalni sodnik namreč lahko na predlog državnega tožilca odobri ukrep pridobivanja podatkov o posameznikih tudi v elektronskem komunikacijskem omrežju. Komunikacija v elektronskem omrežju z elektronskimi sredstvi je v zadnjih letih vse bolj razvejana in v čedalje večji uporabi, zato tudi obstajajo velike možnosti zlorab tako imenovane komunikacijske zasebnosti. Nove informacijske tehnologije sicer imajo v sebi velik demokratični potencial, vendar hkrati tudi velike možnosti za zlorabe. Tudi sicer je problem človeka zasebnosti eden ključnih problemov sodobne družbe. In prav je, da takšne posege o posamezniku v zasebnost s strani vseh nadzorovanih služb nadzira tudi pristojna parlamentarna komisija. Interes vseh nas pa kajpak mora biti, da dosežemo pravo razmerje med stopnjo nadzora in zasebnostjo posameznikov. Ta odnos med stopnjo nadzora in zasebnostjo pa je tudi merilo demokratičnosti posamezne družbe, ključne sestavine demokratičnosti pa so človekove pravice in svoboščine. Po naši oceni je dobro, da se o amandmaju, ki smo ga k 25. členu zakona vložile poslanske skupine SDS, NSi in SLS bolj jasno opredeli, da pooblaščena skupina Komisije za nadzor varnostnih obveščevalnih služb ne sme vpogledati v dokumentacijo iz katere bi lahko bila razvidna identiteta tajnega sodelavca oziroma tajnega operativnega izvora kot je to dikcija v Zakonu o SOVI. Za učinkovito delo tajnih služb in varnosti posameznikov je dosledna anonimnost in zaščita tajnih virov ter sodelavcev temeljni pogoj in takšna omejitev pogleda je v tovrstnih primerih ne le koristna, temveč nujna. V Poslanski skupini SDS bomo ta zakon podprli.