Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Stališče poslanske skupine je ob nujnem postopku predstavil Danijel Krivec.  Danijel Krivec: Naravne in druge nesreče, ki so posledica negativnega človekovega delovanja na okolje, se  bistveno spreminjajo ne glede na dosežen gospodarski in drug razvoj. Tako postajajo dejansko potencialno vedno večja grožnja nacionalni varnosti iz inovativnosti uporabe obnovljivih virov energije. S krepitvijo trajnostnega in sonaravnega razvoja lahko zmanjšujemo negativne vplive na okolje. Slovenija mora imeti pripravljene celovite in usklajene ukrepe, ki bodo posledice teh groženj uspešno odpravile. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ureja pogoje in način uporabe sredstev iz proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč ter pogoje in način njihovega pridobivanja in dodeljevanja. Pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče mora zagotoviti čim prejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če bi bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprava ali zemljišča, ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene, ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena. Zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije, ter pogoje in način dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč. Poglavitne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona pa so, najprej gre za uskladitev zakona z uredbo komisije Evropske skupnosti, ki določa dovoljene državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki je začela veljati 5.1.2007. Predvideva se manjši pritisk po izplačilih državne pomoči, a pogostejše pojavljanje neugodnih vremenskih razmer. Sledi se cilju, da se v odpravo posledic škode v kmetijstvu, zaradi neugodnih razmer, v največjem možnem obsegu vključijo zavarovalnice. Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih ni možno zavarovati, ter tistih, za katere se zagotavlja sofinanciranje zavarovalnih premij iz državnega proračuna. Do državnih sredstev za odpravo posledic škode niso upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva za tiste kmetijske pridelke, za katere je za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Postopek ocenjevanja škode v kmetijstvu, zaradi neugodnih vremenskih razmer in postopek vloge za pridobitev sredstev državne pomoči se združujeta. Za odpravo posledic manjših naravnih nesreč bodo morali sredstva zagotoviti lastniki poškodovanih stvari sami in sicer predvsem z zavarovanjem stvari, ki so občutljive na pojave neugodnih vremenskih razmer. Upravičenec bo moral izkazati najmanj 50 % zavarovanje kmetijskih pridelkov, če bo želel pridobiti tudi državno pomoč, ali pa se bo moral vključiti v obstoječo shemo sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke, za katere ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zagotavlja tako financiranje običajne škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer v povprečju ne presegajo 60 % običajne kmetijske proizvodnje. Le suša bo tak neugodni vremenski pojav, za katerega se bodo na podlagi predlaganega zakona zagotavljala sredstva državne pomoči. Zaradi novih družbenoekonomskih odnosov in konkretnih izkušenj tako iz Posočja pa tudi iz izkušenj, ki se bodo pokazale po odpravljanju posledic zadnje ujme, bi bilo smiselno izdelati celovito zasnovo ravnanja ob naravnih in drugih nesrečah ter sodelovanja z drugimi resorji. V naši poslanski skupini bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo Vlada Republike Slovenije, podprli.