Novela Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavila Alenka Jeraj. Alenka Jeraj: Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je bil sprejet leta 1996 in dopolnjen leta 1997. Z zakonom se je Loterija preoblikovala v delniško družbo, 50 % družbenega kapitala v obliki delnic pa je bilo prenesenih na dve fundaciji, ki sta bili ustanovljeni z istim zakonom in sicer na invalidsko-humanitarno fundacijo je bilo prenesenih 40 % delnic, na športno fundacijo pa 10 %. Poleg koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki so v celoti oziroma v deležu namenjene za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij na podlagi Zakona o igrah na srečo, pa se sredstva za te namene zagotavljajo tudi iz naslova delitve dobička Loterije Slovenije. Lahko rečemo, da se je država odpovedala delu sredstev, ki bi bila sicer vključena v proračun, v korist fundacij, ki naj bi s temi sredstvi sofinancirali dejavnost na področju športa, invalidskem in humanitarnem področju. S tem je izrazila zaupanje invalidskim in humanitarnim ter športnim organizacijam, da bodo same najbolj znale upravljati s temi sredstvi in jih pravično razdeliti med svoje članice in člane. Po sprejetju zakona sta se obe fundaciji ustanovili, sprejeli potrebne dokumente, odlok o ustanovitvi, pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev, imenovali svete fundacij in direktorje ter pripravili vse potrebno, ustanovili nacionalne svete invalidskih organizacij Slovenije in podobno. V letih od uveljavitve zakona in potrebnih podzakonskih aktov pa se je izkazalo nekaj pomanjkljivosti. Nekatere skupine, ki so imele predstavnike v svetu fundacij, ne delujejo več ali so prenehale obstajati, bile ukinjene. Nekatere skupine imajo možnost predstavnike predlagati iz različnih naslovov npr. Planinska zveza Slovenije kot samostojna skupina in kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Računsko sodišče je pregledalo postopke razdeljevanja sredstev in opozorilo na kolizijo interesov med vlogami prosilca, razdeljevalca in nadzornika, postopki niso bili vodeni v skladu ZUP ali so jih vodile osebe, ki nimajo opravljenega ZUP. Niso bili izdani ustrezne sklepi oziroma odločbe, kar je onemogočalo uveljavljanje pravice do pritožbe. Zavrnitve pritožb niso bile obrazložene. V času razpisa so se spreminjali celo kriteriji oziroma merila. Posledica tega je bilo vse več pritožb prijaviteljev na javni razpis. Pri športni fundaciji se je v zadnjem letu število pritožb povečalo kar za 15-krat, iz 6 pritožb smo prišli na 86 pritožb. Upravna inšpektorja sta opravila inšpekcijski nadzor, Fundacije za šport je sprejela zapisnik. Inšpektor v zapisniku govori o nepravilnostih glede vodenja postopka s strani oseb, ki nima opravljenega izpita iz ZUP. Ugotovil je, da prosilcem za sredstva niso bila izdane odločbe, tako da ni bilo možnosti formalnih pritožb, neformalne pritožbe pa je namesto drugostopenjskega organa, ki je ministrstvo, reševal kar direktor Fundacije za šport, ki ni imel opravljenega izpita iz Zakona o upravnem postopku. Fundacija je namesto, da bi odpravila nepravilnosti, predlagala oceno ustavnosti 307. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem mimogrede teče veliko postopkov na različnih segmentih v naši državi, ki je bila 23.3.2006 s sklepom Ustavnega sodišča RS zavrnjena. Nekoliko bolj so bili postopki urejeni v fundaciji za invalidske organizacije, kjer so bili postopki bolj določeni že z internimi akti fundacije, vendar tudi tukaj ne zadovoljivo. Tako je prehajalo do vse večjih konfliktov med nekaterimi predstavniki civilne družbe, člani sveta fundacij glede zastopanosti posameznih organiziranih skupin. Nekatere nepravilnosti sta fundaciji odpravili s svojimi internimi akti, druge bomo, upamo, izboljšali z novelo zakona. Spreminja se sestavo obeh svetov fundacij skladno z že omenjenimi spremembami, ko je število invalidskih organizacij naraščalo iz dveh na 17 reprezentativnih, humanitarnih pa iz 3 na 52 in ko so se tudi spreminjali odstotki sofinanciranj. Poleg tega so uporabniki storitev in predstavniki obeh fundacij opozarjali na težave zaradi amaterskega dela direktorjev fundacij in nedorečenosti v zvezi z izplačili stroškov, ki so jih imeli kot neprofesionalni direktorji, zato bo po novem funkcija direktorja poklicna in lahko traja največ dva zaporedna mandata. Pomembna sprememba je tudi to, da bo v finančnem načrtu, zaključnem računu in pravilnikih odločal svet fundacije z dvotretjinsko večino. Medresorska skupina, ki je bila ustanovljena z namenom, da pripravi predlog novele zakona, je k sodelovanju povabila predstavnika obeh fundacij, zato je zakon po našem mnenju usklajen in ga bomo v poslanski skupini tudi podprli.