Novela zakona o kmetijskih zemljiščih zavrla investicijsko dejavnost
torek, 19. 7. 2011Zaradi zaščite nekaj kvadratnih metrov zemlje bomo ostali brez investicijske aktivnosti, saj zakon predpisuje izjemno visoke odškodnine. Poslanke in poslanci so na 30. redni seji Državnega zbora postavljali poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Rudolf Petan je postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu v zvezi s posledicami zakona o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih za gospodarske aktivnosti.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani, to vprašanje bi sicer moralo biti postavljeno dvema ministroma, še ministru za gospodarstvo, ampak vemo, kakšne težave smo zdaj imeli s tem ministrstvom, tako da ste pač zdaj gospod minister vi tisti glavni strelovod tega vprašanja.Gospodarska investicijska dejavnost v Sloveniji je praktično usahnila, to so dejstva. Govorim izključno o letu 2011. Ko je Evropa že nekako prešla to krizo in naši najpomembnejši trgovinski partnerji, recimo Nemčija ima skoraj 2% gospodarsko rast, Poljska nikoli ni imela krize v tem času, je prešla to obdobje elegantno, pri nas pa seveda se tudi ta investicijska dejavnost, ki je seveda gonilo gospodarskega razvoja usiha in zdaj zaradi česa? Imamo kreditni krč, ne bom omenjal, kaj se dogaja z največjo slovensko banko, ko jo država dokapitalizira, temu se reče metanje denarja v jamo brez dna. Tuji investitorji se nas v zadnjem času izogibajo na daleč. Zapravili smo pač dober glas, ki smo si ga ustvarili in zdaj bistvo: prejšnji mesec smo sprejeli zakon o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih.S tem zakonom smo seveda onemogočili, da ne rečem samo odvrnili, tudi fizične osebe od investicij. To pomeni, da tisti zakon, ki smo ga sprejeli kot zaščito za kmetijska zemljišča, ima seveda posledice tudi na gospodarske aktivnosti. Istočasno se pri tem ne zavedamo, kaj pomeni zaraščanje ali pa vsaj ga ne razumemo v smislu gospodarskih aktivnosti. Za začetek, jaz bi dejal, da s tem zakonom bomo mogoče zaščitili nekaj kvadratnih metrov zemlje, to verjetno ne bo težav, vendar pri tem pa bomo ostali brez vsake gospodarske aktivnosti, ali če hočete po domače povedano, brez služb, imeli bomo brezposelnost, novih investicij ne bo, se pravi bo še več brezposelnih, država ne bo dobivala preko davkov v vse blagajne, ki jih ima denarja, to se pravi, bo začelo zmanjkovati denarja tudi v teh blagajnah. Pri tem pa je treba upoštevati, da recimo, ko bom potem navedel tudi primer v dodatnem vprašanju, sosednja Madžarska pa nudi zemljišča za investicije predvsem ljudi, ki investicije, ne tako rekoč, ampak zastonj in investitorji zunanji tako ali tako odhaja na Madžarsko in zdaj tudi naši podjetniki odhajajo v tujino. In gospod minister vprašanje ali mogoče pri temu zakonu, mogoče niste bili s sloni v trgovini s porcelanom? Hvala za odgovor.MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani gospod poslanec, gospod predsedujoči, poslanke in poslanci. To je pomembno vprašanje, ki se ga ves čas zavedamo. Je pa to dejansko zakon, ki ga v bistvu tudi s finančnim vzvodom usmerja investicija tja kjer ni škodljivo za slovensko dejansko proizvodnjo hrane. Če pogledamo v bistvu kakšne bonitete oziroma kakšni stroški pa lahko nastanejo za investitorja… Kolikor se investicije usmerjajo tja, kjer mi imamo v interesu to, to je tam, kjer se nam je prostor pogozdil pa ga kot takšnega ne želimo, seveda enostavno finančnega nadomestila ni. Če usmerjamo investicije in gradnje tja kjer imamo najslabšo boniteto, to je od ena do dvajset točk, teh zemljišč je v Sloveniji zelo dosti, je finančno nadomestilo na kvadratni meter od 0,05 evra do 1 evra. Pa saj vi, gospod poslanec, seveda poznate, da v bistvu transakcije s temi zemljišči pa se včasih delajo tudi z dvesto petdeset evri na kvadratni meter. Torej bistvo tega zakona je dejansko, da se investicije usmerjajo tja, kjer imamo na razpolago, tako preprosto imamo na razpolago v veliki meri torej, kjer je manj kvalitetno za kmetijsko proizvodnjo oziroma celo že posegati v gozd, ki ga mamo v temu trenutku po slovenskih normativih skoraj 60% po evropskih ki so jih nekoliko blažji pa celo 63%. In jaz verjamem, da na ta način bomo s tem zakonom tudi uspeli in da to ne bo breme za investicije. Je pa res, to se verjetno vsi zavedamo, da to spoznavamo tudi v proračunsko prostorskih planih nam v državi seveda primanjkuje nekega prostorskega razvoja, to pa zato, ker majhne občine brez regije enostavno imajo čisto legitimne interese, da v vsaki majhni občini imamo obrtno cono, ki je pogosto povsem neizkoriščena, imamo na razpolago tam kandelabre in ceste in nikjer nobenih tovarn. In teh zemljišč je v Sloveniji zelo dosti in to kaže na napačen pogled na zaščito kmetijskih zemljišč. Hvala.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej, poglejte gospod minister, ob razpravi sprejema tega zakona o kmetijskih zemljiščih smo v SDS in v opoziciji opozarjali na škodljivost in stranske efekte. Sedaj smo pa v situaciji in tudi jaz imam en takšen primer, ko ne samo eden, več podjetnikov se je obrnilo na mene, ker so bili na upravnih enotah, vsak naj skopira ta zakon in da vam ne bom bral vsega, veste kaj piše. Recimo odškodnina za spremembo namembnosti glede na boniteto razreda od ena do dvajset recimo pa najvišje od šestinsedemdeset do stokrat toliko evrov. In jaz imam primer, ko nekdo želi vložiti nekaj deset milijonov evrov v industrijski coni, ki je že trideset let opredeljena kot industrijska cona. Tam že trideset let ni raslo drugega kot trava zato, ker je bilo opredeljeno. Ampak ima še vedno visok bonitetni razred. In ta podjetnik, ki bi želel, ne vem dva hektara mora samo zaradi spremembe namembnosti in tega zakona plačati tristo tisoč evrov. Tam, sto kilometrov stran na Madžarski pa dobi zastonj. To se pravi ga ni boga, ki bi tukaj investiral.In še to bi želel povedati, tudi domači investitorji zaradi takšnih izračunov, nekateri imajo še slabše izračune, govorim samo o industrijskih conah, ki so že rezervirane in ne govorimo o zemljiščih ki bi jih šele pridobili. Ampak plačati je potrebno takrat, ko zahtevaš, ko želiš gradbeno dovoljenje. Takrat se naredi tista sprememba namembnosti. In investitorji tako ali tako že imajo malo denarja potem pa še, ne vem tukaj sem vam dal primer dva hektara, to ni ti ni veliko, niti ni velika industrijska zadeva. Tristo tisoč evrov kar tako, ni ga takšnega podjetja, ki bi to dal. In poglejte, še to bi želel preden se zaključi; investicije želijo o prometnicah, kmetujejo pa lahko tudi hribih. Ne mislim super hribe ampak investicija za industrijo ne bo nekje.MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala. Seveda pa prometnice ne gredo samo najboljšim kmetijskim zemljiščem, to jaz vem ker se vsak dan vozim tam kjer se pač vozim, tudi vi verjetno gospod poslanec. Generalno gledano bi pa rad poudaril, ta zakon uspe usmerjati gradnje tja, kjer so tudi bonitete nizke, saj v tem je bistvo osnova tega zakona. Res je, da smo se tudi v Državnem zboru spraševali ali je primerno plačilo nadomestila takrat, ko se naredi sprememba namembnosti oziroma takrat, ko se izda gradbeno dovoljenje. Celo smo imeli v prvi fazi v osnutku zakona, da takrat, ko se naredi sprememba namembnosti. Vendar je bilo večinsko mnenje stroke, zlasti velik interes občin, ki smo ga potem pri zakonu upoštevali, da takrat, ko se pridobiva gradbeno dovoljenje.Še tole bi rad povedal. Ker je zakon nov je operativnih vprašanj dosti. Tudi nekatere napake se opravljajo v samem življenju. Tudi zato smo ekipo, ki se s tem ukvarja, podvojili. Podvojili smo jo na način, da smo generalno število ljudi v roku enega leta zmanjšali za 3% na ministrstvu. Hvala.RUDOLF PETAN: Hvala za besedo še enkrat. Predlagam, da se opravi razprava o tem vprašanju. Takrat upam, da, glede na to, da danes ni bilo ministra, ker je pač taka situacija, niti nisem zastavljal, ker nisem vedel, če bo to možno, da bi ob tisti razpravi bila navzoča vsaj dva ministra, minister za kmetijstvo in pa minister za gospodarstvo, ali tisti, ki bo vršil to. In to iz razloga, ki sem ga že navedel. Namreč, nič nam ne pomaga, če bomo zaščitili nekaj arov, hektarjev, mogoče tudi kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, po drugi strani bomo pa investicijsko dejavnost popolnoma izničili, se pravi jo uničili. Vemo, da brez investicij gospodarskega zagona ni. Vsi ne bomo mogli biti na Zavodu za zaposlovanje.Kdo bo ustvarjal denar, preko katerega se bomo lahko preko Zavoda za zaposlovanje financirali? Glede na to, da je cela Evropa našla neko kompromisno rešitev me zaščito zemljišč in med gospodarskim razvojem, ne moremo reči in nihče me ne more prepričati, da vsi drugi so neumni, edino mi smo bili pametni. Treba je opraviti razpravo, prenesti izkušnje iz tega. Da prenesemo izkušnje iz terena. Nisem edini poslanec, ki sem dobil takšno vprašanje. Vem, da se tudi takšna vprašanja in klici pojavijo tudi državnim svetnikom, češ da naj oni zahtevajo veto. Zadeva je šla mimo, ampak podjetniki ne vedo, kdaj se lahko veto vloži. Tega je vedno več. Povedal sem en primer, jih je pa več. Zato sem to izpostavil in želim, da se o opravi razprava in da se pove tiste povratne informacije, ki jih dobimo na terena od podjetnikov. V tem kontekstu mislim, da bi ta razprava bila dobra. Zato predlagam, gospod predsedujoči, da se opravi razprava v skladu s Poslovnikom. Hvala.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani, to vprašanje bi sicer moralo biti postavljeno dvema ministroma, še ministru za gospodarstvo, ampak vemo, kakšne težave smo zdaj imeli s tem ministrstvom, tako da ste pač zdaj gospod minister vi tisti glavni strelovod tega vprašanja.Gospodarska investicijska dejavnost v Sloveniji je praktično usahnila, to so dejstva. Govorim izključno o letu 2011. Ko je Evropa že nekako prešla to krizo in naši najpomembnejši trgovinski partnerji, recimo Nemčija ima skoraj 2% gospodarsko rast, Poljska nikoli ni imela krize v tem času, je prešla to obdobje elegantno, pri nas pa seveda se tudi ta investicijska dejavnost, ki je seveda gonilo gospodarskega razvoja usiha in zdaj zaradi česa? Imamo kreditni krč, ne bom omenjal, kaj se dogaja z največjo slovensko banko, ko jo država dokapitalizira, temu se reče metanje denarja v jamo brez dna. Tuji investitorji se nas v zadnjem času izogibajo na daleč. Zapravili smo pač dober glas, ki smo si ga ustvarili in zdaj bistvo: prejšnji mesec smo sprejeli zakon o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih.S tem zakonom smo seveda onemogočili, da ne rečem samo odvrnili, tudi fizične osebe od investicij. To pomeni, da tisti zakon, ki smo ga sprejeli kot zaščito za kmetijska zemljišča, ima seveda posledice tudi na gospodarske aktivnosti. Istočasno se pri tem ne zavedamo, kaj pomeni zaraščanje ali pa vsaj ga ne razumemo v smislu gospodarskih aktivnosti. Za začetek, jaz bi dejal, da s tem zakonom bomo mogoče zaščitili nekaj kvadratnih metrov zemlje, to verjetno ne bo težav, vendar pri tem pa bomo ostali brez vsake gospodarske aktivnosti, ali če hočete po domače povedano, brez služb, imeli bomo brezposelnost, novih investicij ne bo, se pravi bo še več brezposelnih, država ne bo dobivala preko davkov v vse blagajne, ki jih ima denarja, to se pravi, bo začelo zmanjkovati denarja tudi v teh blagajnah. Pri tem pa je treba upoštevati, da recimo, ko bom potem navedel tudi primer v dodatnem vprašanju, sosednja Madžarska pa nudi zemljišča za investicije predvsem ljudi, ki investicije, ne tako rekoč, ampak zastonj in investitorji zunanji tako ali tako odhaja na Madžarsko in zdaj tudi naši podjetniki odhajajo v tujino. In gospod minister vprašanje ali mogoče pri temu zakonu, mogoče niste bili s sloni v trgovini s porcelanom? Hvala za odgovor.MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovani gospod poslanec, gospod predsedujoči, poslanke in poslanci. To je pomembno vprašanje, ki se ga ves čas zavedamo. Je pa to dejansko zakon, ki ga v bistvu tudi s finančnim vzvodom usmerja investicija tja kjer ni škodljivo za slovensko dejansko proizvodnjo hrane. Če pogledamo v bistvu kakšne bonitete oziroma kakšni stroški pa lahko nastanejo za investitorja… Kolikor se investicije usmerjajo tja, kjer mi imamo v interesu to, to je tam, kjer se nam je prostor pogozdil pa ga kot takšnega ne želimo, seveda enostavno finančnega nadomestila ni. Če usmerjamo investicije in gradnje tja kjer imamo najslabšo boniteto, to je od ena do dvajset točk, teh zemljišč je v Sloveniji zelo dosti, je finančno nadomestilo na kvadratni meter od 0,05 evra do 1 evra. Pa saj vi, gospod poslanec, seveda poznate, da v bistvu transakcije s temi zemljišči pa se včasih delajo tudi z dvesto petdeset evri na kvadratni meter. Torej bistvo tega zakona je dejansko, da se investicije usmerjajo tja, kjer imamo na razpolago, tako preprosto imamo na razpolago v veliki meri torej, kjer je manj kvalitetno za kmetijsko proizvodnjo oziroma celo že posegati v gozd, ki ga mamo v temu trenutku po slovenskih normativih skoraj 60% po evropskih ki so jih nekoliko blažji pa celo 63%. In jaz verjamem, da na ta način bomo s tem zakonom tudi uspeli in da to ne bo breme za investicije. Je pa res, to se verjetno vsi zavedamo, da to spoznavamo tudi v proračunsko prostorskih planih nam v državi seveda primanjkuje nekega prostorskega razvoja, to pa zato, ker majhne občine brez regije enostavno imajo čisto legitimne interese, da v vsaki majhni občini imamo obrtno cono, ki je pogosto povsem neizkoriščena, imamo na razpolago tam kandelabre in ceste in nikjer nobenih tovarn. In teh zemljišč je v Sloveniji zelo dosti in to kaže na napačen pogled na zaščito kmetijskih zemljišč. Hvala.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej, poglejte gospod minister, ob razpravi sprejema tega zakona o kmetijskih zemljiščih smo v SDS in v opoziciji opozarjali na škodljivost in stranske efekte. Sedaj smo pa v situaciji in tudi jaz imam en takšen primer, ko ne samo eden, več podjetnikov se je obrnilo na mene, ker so bili na upravnih enotah, vsak naj skopira ta zakon in da vam ne bom bral vsega, veste kaj piše. Recimo odškodnina za spremembo namembnosti glede na boniteto razreda od ena do dvajset recimo pa najvišje od šestinsedemdeset do stokrat toliko evrov. In jaz imam primer, ko nekdo želi vložiti nekaj deset milijonov evrov v industrijski coni, ki je že trideset let opredeljena kot industrijska cona. Tam že trideset let ni raslo drugega kot trava zato, ker je bilo opredeljeno. Ampak ima še vedno visok bonitetni razred. In ta podjetnik, ki bi želel, ne vem dva hektara mora samo zaradi spremembe namembnosti in tega zakona plačati tristo tisoč evrov. Tam, sto kilometrov stran na Madžarski pa dobi zastonj. To se pravi ga ni boga, ki bi tukaj investiral.In še to bi želel povedati, tudi domači investitorji zaradi takšnih izračunov, nekateri imajo še slabše izračune, govorim samo o industrijskih conah, ki so že rezervirane in ne govorimo o zemljiščih ki bi jih šele pridobili. Ampak plačati je potrebno takrat, ko zahtevaš, ko želiš gradbeno dovoljenje. Takrat se naredi tista sprememba namembnosti. In investitorji tako ali tako že imajo malo denarja potem pa še, ne vem tukaj sem vam dal primer dva hektara, to ni ti ni veliko, niti ni velika industrijska zadeva. Tristo tisoč evrov kar tako, ni ga takšnega podjetja, ki bi to dal. In poglejte, še to bi želel preden se zaključi; investicije želijo o prometnicah, kmetujejo pa lahko tudi hribih. Ne mislim super hribe ampak investicija za industrijo ne bo nekje.MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala. Seveda pa prometnice ne gredo samo najboljšim kmetijskim zemljiščem, to jaz vem ker se vsak dan vozim tam kjer se pač vozim, tudi vi verjetno gospod poslanec. Generalno gledano bi pa rad poudaril, ta zakon uspe usmerjati gradnje tja, kjer so tudi bonitete nizke, saj v tem je bistvo osnova tega zakona. Res je, da smo se tudi v Državnem zboru spraševali ali je primerno plačilo nadomestila takrat, ko se naredi sprememba namembnosti oziroma takrat, ko se izda gradbeno dovoljenje. Celo smo imeli v prvi fazi v osnutku zakona, da takrat, ko se naredi sprememba namembnosti. Vendar je bilo večinsko mnenje stroke, zlasti velik interes občin, ki smo ga potem pri zakonu upoštevali, da takrat, ko se pridobiva gradbeno dovoljenje.Še tole bi rad povedal. Ker je zakon nov je operativnih vprašanj dosti. Tudi nekatere napake se opravljajo v samem življenju. Tudi zato smo ekipo, ki se s tem ukvarja, podvojili. Podvojili smo jo na način, da smo generalno število ljudi v roku enega leta zmanjšali za 3% na ministrstvu. Hvala.RUDOLF PETAN: Hvala za besedo še enkrat. Predlagam, da se opravi razprava o tem vprašanju. Takrat upam, da, glede na to, da danes ni bilo ministra, ker je pač taka situacija, niti nisem zastavljal, ker nisem vedel, če bo to možno, da bi ob tisti razpravi bila navzoča vsaj dva ministra, minister za kmetijstvo in pa minister za gospodarstvo, ali tisti, ki bo vršil to. In to iz razloga, ki sem ga že navedel. Namreč, nič nam ne pomaga, če bomo zaščitili nekaj arov, hektarjev, mogoče tudi kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, po drugi strani bomo pa investicijsko dejavnost popolnoma izničili, se pravi jo uničili. Vemo, da brez investicij gospodarskega zagona ni. Vsi ne bomo mogli biti na Zavodu za zaposlovanje.Kdo bo ustvarjal denar, preko katerega se bomo lahko preko Zavoda za zaposlovanje financirali? Glede na to, da je cela Evropa našla neko kompromisno rešitev me zaščito zemljišč in med gospodarskim razvojem, ne moremo reči in nihče me ne more prepričati, da vsi drugi so neumni, edino mi smo bili pametni. Treba je opraviti razpravo, prenesti izkušnje iz tega. Da prenesemo izkušnje iz terena. Nisem edini poslanec, ki sem dobil takšno vprašanje. Vem, da se tudi takšna vprašanja in klici pojavijo tudi državnim svetnikom, češ da naj oni zahtevajo veto. Zadeva je šla mimo, ampak podjetniki ne vedo, kdaj se lahko veto vloži. Tega je vedno več. Povedal sem en primer, jih je pa več. Zato sem to izpostavil in želim, da se o opravi razprava in da se pove tiste povratne informacije, ki jih dobimo na terena od podjetnikov. V tem kontekstu mislim, da bi ta razprava bila dobra. Zato predlagam, gospod predsedujoči, da se opravi razprava v skladu s Poslovnikom. Hvala.