Novela zakona o kmetijskih zemljiščih dodatno finančno bremeni državljane

Hrovat: “Vsak, ki bo želel pridobiti gradbeno dovoljenje, bo moral plačati 10 evrov po kvadratnem metru.” Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. Med razpravo o členih in vloženih amandmajih je razpravljal poslanec SDS Robert Hrovat.

ROBERT HROVAT: “Hvala lepa za besedo. Spoštovani. Mislim, da je to že tretja verzija v zadnjih dveh, treh letih, tega zakona. Večkrat po tistih usklajevanjih, ki so potekala znotraj resorjev, smo končno dočakali, po dveh letih in pol, zakon, ki je bil zelo zaželen in hkrati, ocenjujem, tudi potreben ta zakon.

Zakon ima nekaj zelo dobrih rešitev, to je treba odkrito povedati in to v Slovenski demokratski stranki pozdravljamo. Seveda, ključno je varovanje kmetijskih zemljišč. Tudi določba, ki govori o trajnem varovanju kmetijskih zemljišč, je smiselna in potrebna. Ureja se tudi problematiko zaraščanja kmetijskih zemljišč, s čimer se povsem ne strinjamo, ker se zadevo ureja predvsem s kaznovalno politiko, torej z bistveno višjimi kaznimi, in se ne dela razlike med zaraščanjem kmetijskih zemljišč, recimo, v Prekmurju ali pa v neki občini, kot je Gorenja vas, pač pa se vse to enako pavšalno kaznuje, čeprav vemo, da je na gorskih kmetijah bistveno težje vzdrževati kmetijske površine v dobri kondiciji. Tudi darilne pogodbe, ki se urejajo s tem zakonom, so urejene tako, kot je treba. Dejstvo je, da je bilo 80% prometa s kmetijskimi zemljišči v zadnjih letih preko darilnih pogodb. Urejajo se tudi postopki komasacije. To je bil naš predlog, mislim, da smo ga že dvakrat predlagali v državnem zboru, pa je bil vedno zavrnjen z obrazložitvijo, da bomo celovito uredili, ko se bo sprejemal Zakon o kmetijskih zemljiščih. No, zdaj se vključuje v ta zakon točno tako dikcijo, kot smo jo predlagali, da se z 80% soglasja zadeva zmanjša na 67%. Bistveno se pa povečujejo kazni, o tem sem že prej nekaj rekel. Menimo, da so te kazni zelo visoke, zelo restriktivne, in se sprašujemo, ali je ta način pravi.

Zdaj sem govoril o dobrih rešitvah tega zakona, problem pa predstavljajo členi, ki govorijo o uvedbi plačevanja odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč. Vložili smo dva amandmaja, ki sta povezana, in bi že v tem amandmaju lahko vse povedali. V Slovenski demokratski stranki v teh zaostrenih gospodarskih razmerah nasprotujemo uvedbi kakršnihkoli novih finančnih obveznosti, ker menimo, da bi imela uvedba teh odškodnin lahko zelo velike posledice za investitorje, predvsem pa za mlade družine. Torej, gre za dodatno finančno obremenitev. Vsak, ki bo želel pridobiti gradbeno dovoljenje, bo moral plačati 10 evrov po kvadratnem metru te odškodnine. Sploh je to problematično na demografsko ogroženih območjih. Zakon bo s takšnim členom, kot je ta, ki uvaja na novo odškodnine, pripeljal do tega, da bo prišlo do še več odselitev iz vasi, predvsem v mesta, in s tem se bo zgodilo – kaj? Še manj bo obdelanih kmetijskih zemljišč, kot jih je zdaj. Vsaka dodatna finančna obremenitev v tem času je enostavno nesprejemljiva.

Po tem zakonu bi morale tudi lokalne skupnosti za razvoj v svojih občinah za področje športa, recimo, da se bo gradila telovadnica, da se bo gradil zdravstveni dom, da se bo gradila nova šola, vrtec, bo morala občina, preden bo lahko to izvedla, plačati odškodnino 10 evrov po kvadratnem metru, preden bo pridobila gradbeno dovoljenje. Na to opozarjajo tudi v Skupnosti občin, ki nasprotujejo takšni rešitvi. Mi smo poskušali že na odboru, da bi se izvzelo vsaj ta del, vendar ni bilo posluha. Predvsem je pa zanimivo to, zakaj se, obrazložitve, zakaj se uvaja ta nova dajatev? Na odboru je bilo rečeno, da se ta nova dajatev uvaja zaradi nenadzorovanih pozidav v Sloveniji, da se noro širijo naselja, da se noro gradi itn. In tukaj se je treba vstaviti in jasno povedati, kdo pa je tisti, ki določa katera kmetijska zemljišča se bodo pozidala? Občina da predlog. Ministrstvo za kmetijstvo, vsa ta leta, tudi v času naše vlade. Ministrstvo za kmetijstvo daje na koncu soglasje ali se bo na nekem kmetijskem zemljišču lahko zidalo ali se ne bo in to je dejstvo. In ne govoriti o nenadzorovani pozidavi, ko neke občine ogromno so v zadnjih letih investirale v ta del, pravzaprav so imele željo, da bi investitorji prišli in so prišli in so delali, ampak za vsako tako stvar je Ministrstvo za kmetijstvo dalo soglasje. Torej ne gre za nenadzorovane pozidave. Če pa gre, pa potem Ministrstvo za kmetijstvo nosi veliko veliko odgovornost za to, pravzaprav največjo. Poglejte, prvotna rešitev je šla v povsem drugo smer kot je zdaj predlagana. Prvotni predlog je bil usmerjen, da bi plačilo spremembe osnovne namenske rabe iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Torej plačilo bi se izvedlo takrat, ko bi se spremenilo zemljišče, ki je kmetijsko, v zazidalno zemljišče. Takrat se ustvarjajo ekstra profiti.Kmetijsko zemljišče je vredno 3, 5 evrov. Kar na enkrat je na Barju vredno, tukaj v Ljubljani recimo, kar na enkrat je vredno to zemljišče 300, 400 evrov. Če že imate namen pobirati denar, potem ga je treba pobrati tam, kjer se delajo ekstra profiti. Ekstra profiti se delajo na začetku, s petih evrov na 400 evrov. Ampak ne, odločili ste se, da boste vzeli teh 10 evrov po kvadratnem metru investitorja. Ker imam občutek, da ste spoznali, da pravzaprav so to še edini ljudje, ki imajo nekaj denarja in ga je treba zbezati ven. Poglejte, ta dodana vrednost, ki nastane pri spremembi namembnosti, to so res enormne, in če že, potem bi morali tam. Ampak mi kljub vsemu, v Slovenski demokratski stranki nasprotujemo, da bi se kakorkoli uvajale nove dajatve. Zakaj pravzaprav pri tem zakonu oziroma pri tem členu gre? Poglejte, nadomestilo o katerem govorimo, naj bi plačal investitor gradnje pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. In Ministrstvo za kmetijstvo je opredelilo kaj, katera so tista zemljišča, ki so kmetijska in za katere je potrebno plačati odškodnino. In to so vsa zemljišča zunaj in znotraj območij naselij in so v skladu z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive, vrtove, travnike, trajne nasade in druge kmetijske površine. Torej tudi tista zemljišča, ki so zdaj že opredeljena za stavbno. Poglejte, za enkrat je predlagan znesek 10 evrov po kvadratnem metru gradbene parcele. Primer, za eno družinsko stavbo, ki jo recimo namerava zgraditi mlada družina, z nizkimi prihodki in krediti, na parceli 500 kvadratnih metrov, bo tako treba plačati 5 tisoč evrov in to pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Tukaj je treba zraven dodati še komunalni prispevek in vse tisto kar zraven paše. Sedaj pa, če tukaj prištejemo recimo k tej logiki, za eno mlado družino, prištejemo še zakon o med sosedski pomoči, ko ste pravzaprav ukinili to medsosesko pomoč, kot je bilo včasih. In če zraven prištejemo še novelo zakona, ki naj bi prišla v parlament, o graditvi objektov, kjer prepovedujete gradnjo v lastni režiji, potem se res sprašujem, če delamo v dobro naših državljank in državljanov. Imam občutek, da jih v zadnjem času samo tolčemo po žepu. Da jim jemljemo pridobljene pravice, da jih obremenjujemo z novimi dajatvami, novimi davki. Jaz tej dajatvi, kakorkoli že vzamete, jaz ji rečem, da je to nov davek za državljane. Kdor bo hotel graditi hiši, kdor bo hotel karkoli delati, bo moral plačati preden bo dobil gradbeno dovoljenje 10 evrov po kvadratnem metru. Če je parcela 1.000 kvadratnih metrov je to 10.000 evrov plus komunalni prispevek, plus vse ostalo. V teh časih v katerih smo to ni primerna rešitev.Zavarovanje kmetijskih zemljišč je dovolj drugih, drugačnih vzvodov. Ministrstvo za kmetijstvo ima vse v rokah. Če želi preprečiti pozidave na najboljših kmetijskih zemljiščih sprejme odlok oziroma podzakonske akte, kjer lahko reče na teh in teh se ne da delati. Ampak ne, treba je napolniti blagajno, treba je dobiti denar. Treba je dobiti denar in denar se bo dobil od tistih, ki želijo graditi. Mislim, da je tukaj upravičen dvom v tako ureditev. Težko je verjeti, da je ta zakon s temi členi, ki govorijo o tej odškodnini za spremembo namembnosti, namenjeni razvoju podeželja. Težko rečem. Glede na te novo odškodnine, ki se uvajajo, mislim, da se bo s tem še bolj spodbudilo mlade, da se bodo izseljevati iz vasi v mesta in kulturna krajina posledično potem ne bo obdelana. Še enkrat, strinjamo se z marsikatero rešitvijo v zakon. Strinjamo se, kot sem že na začetku rekel. Ampak, za božjo voljo, dajmo te člene zmetati ven, drugače urediti. Ne vztrajati na tem, da pogojujete sprejem tega zakona oziroma da sploh aktivno začne živeti ta zakon s tem, da morajo biti ti členi notri. Trdim, da temu ni res tako. Ni tako. Lahko jih zmečemo ven. S tem postane ta zakon res dober. Pravim veliko rešitev je res dobrih, vendar pa nove davke v Slovenski demokratski stranki pač ta trenutek zagotovo ne pristajamo. Hvala.”