Novela Zakona o javnih skladih

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH SKLADIH Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Zvonko Černač. Zvonko Černač: Skupina poslancev s prvopodpisanim kolegom Jankom Vebrom je v zakonodajno proceduro vložila spremembe Zakona o javnih skladih v delu, ki se nanaša na prenos nezazidanih stavbnih zemljišč na občine. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke domnevamo, da je bila ambicija predlaganja te spremembe v ureditvi razmerij, ki jih je na nezazidanih stavbnih zemljiščih prinesla novela zakona v letu 2000, kjer je v postopkovnem izvajanju te določbe prihajalo do številnih težav. Tako kot je ta sprememba predlagana, pa ocenjujemo, da ne rešuje tistih težav in zapletov, ki naj bi jih rešila, ne omogoča izvedbe dokončnega prenosa zemljišč na občine, ampak bi, po naši oceni, povzročila samo še dodatno zmedo na tem področju. Če želimo vedeti o čem govorimo, mislim, da je prav, da to novelo preberemo oziroma da povemo, da naj bi se po tej spremembi zazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od 1986 do 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov, se pravi, zazidana in naj bi bila s tem planom namenjena za graditev, in tista, ki so bila do 10.3.1993 družbena lastnina, in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, ponovno zazidana, ki naj jih z novim PIA aktom občina namenila za graditev, prenesla v last občin. Takih zemljišč ni. Razumemo pa, kaj je bila ambicija predlagateljev. V praksi so se dogajali številni primeri, ko je nek plan zajel neko območje in je presekal zemljišča, ki so bila v enem delu pozidana oziroma zazidljiva, v drugem delu pa so ostala kot kmetijska zemljišča. Recimo, bili so primeri, ko je šlo za parcelo, veliko 1000 kvadratnih metrov in je en manjši delček, 100 ali 200 kvadratnih metrov, ostal izven tega. Na podlagi določb tega zakona je bila potrebna parcelacija. Sama vsebina je ni upravičila, ker so bili stroški večji. Začeli so se dogajati zapleti, en kup birokratskih postopkov, nepotrebnih, in tako naprej. Razumemo, da je bila to ambicija. Vendar tako, kot je zapisana v tem predlogu novele, ni ustrezna, s to spremembo ne bi dosegli ničesar. Iz tega razloga v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da je treba podpreti sklep matičnega delovnega telesa o tem, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in zakonodajni postopek zaključiti. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa ocenjujemo, da je potrebno v okviru obravnave pokrajinske zakonodaje, predvsem v okviru obravnave t. i. tehničnega zakona ta opozorila, ki so prihajala iz lokalnih okolij, upoštevati in v smislu sprememb, ki se predvidevajo omogočiti, da se ti postopki zaključijo, kar pomeni, da se tista zemljišča, ki niso v funkciji kmetijske proizvodnje, prenesejo na občine. Mislim, da je to prava pot in pričakujemo, da se bodo tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov, ki so to novelo vložili v proceduro, aktivno vključili v sprejemanje bodoče pokrajinske zakonodaje in s svojim prispevkom in podporo omogočili, da bomo končno ta del procesa zaključili in da bomo tista zemljišča, ki niso v funkciji kmetijske proizvodnje prenesli v last lokalnim skupnostim in s tem omogočili njihovo ustrezno nadaljnjo uporabo. In iz tega razloga in iz tistih razlogov, ki sem jih povedal prej, ocenjujem, da je primerno, da se ta zakonodajni postopek, te neprimerne rešitve, na tej točki zaključi, ker ne bi rešil ničesar in da se te ambicije, ki jih je Poslanska skupina Socialnih demokratov skušala skozi to novelo, moram reči, ponesrečeno izpostaviti, uveljavijo in izpostavijo v okviru sprejemanja te pokrajinske procedure.