Novela Zakona o javnem naročanju

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Zvonko Černač.  Zvonko Černač: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo novelo Zakona o javnem naročanju, tako kot smo podprli tudi sistemsko spremembo, ki se je zgodila, kot smo slišali, konec leta 2006.   Da se ne bi ponavljali, mogoče samo v nekaj besedah še enkrat, katere so tiste bistvene spremembe, glede katerih je treba povedati par besed. Povečanje pomena tržne cene v postopkih javnega naročanja, predvsem v povezavi s pojmom nesprejemljive cene, ureditev statističnega poročanja v zvezi s portalom javnih naročil in vzpostavitev sistema za elektronsko javno naročanje, gre torej za neko nadgradnjo obstoječih rešitev, ki so bile v celoti uveljavljene s celovito spremembo Zakona o javnem naročanju, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2006, in glede katerih je bilo pri delu opozicije kar nekaj pomislekov. Mislim, da je praksa pokazala, da so bili ti strahovi in pomisleki, ki so se takrat izražali, neutemeljeni in da je novela, ki je takrat uzakonila drugačen pristop na sistemu javnega naročanja, bila nujno potrebna. Spomnite se, zaradi neustrezne zakonodaje smo bili priče številnim blokadam v postopkih javnega naročanja. Namesto, da bi prejšnji zakoni, ki so bili sprejeti v prejšnjem obdobju, ščitili interese na eni strani naročnika na drugi strani ponudnika, so omogočali neustrezne, nezdrave špekulacije in koruptivna dejanja. Kar nekaj pomembnih javnih naročil je zaradi take zakonodaje, tudi zaradi zakona seveda, ki smo ga tudi spremenili v reviziji postopka javnega naročanja stalo, ne s ciljem doseganja nižje cene in boljših ponudb, pač pa so se ti postopki, ki jih je bilo mogoče uveljavljati že v fazi, ko je bil razpis objavljen in s tem se pojavlja seveda blokada nadaljnje izvedbe del, pripeljali do tega, da so se ti ponudniki med seboj povezali, rezultat je bil višja cena. Kar v nekaj pomembnih avtocestnih odsekih se je to zgodilo. Tudi t. i. Šentviški del je bil podložen tem špekulacijam in to ni bilo dobro. Zaradi tega je bilo prav, da se je ta zakonodaja spremenila. Rezultat te spremembe zakonodaje je tudi uvedba portala javnih naročil, ki bi moral biti uveden že do leta 2004. Takrat naj bi to zadevo izpeljal do konca Center vlade za informatiko, ki je bil z novo vlado ukinjen in je to obveznost prevzelo Ministrstvo za finance. 22. februarja 2007 smo na Komisiji za nadzor proračuna in javnih financ, kot se je takrat imenovala, obravnavali revizijo tega projekta, portala javnih naročil. In takrat je Računsko sodišče RS ugotovilo, da je bilo v tem postopku cel niz čudnih situacij in neustreznih postopkov. Zardi tega je pozdravilo odločitev sedanjega ministra za finance, gospoda Bajuka, ki je ta postopek neustrezen, ki se je vlekel več let, ustavil in z novim postopkom, na podlagi katerega je bil na javnem razpisu izbrano podjetje Uradni list RS mo končno prišli do ustrezne solucije, do portala javnih naročil, ki je bil uveljavljen, kar je potrebno poudariti, v roku, ki ga je določil nov zakon iz decembra 2006 oziroma pred rokom, ki ga je ta zakon določal, pred 7. julijem 2007, z julijem je portal že deloval. Tako, da v tem primeru zdaj ne gre za nek strošek, ki bo šel v prazno, kot so nekateri govorili. Z elektronsko dražbo gre v bistvu za nadgradnjo tega portala in v tem okviru je nemogoče si predstavljati situacijo, da bi te stvari delovale ena mimo druge. Ne glede na to, da gre samo za upravljavca portala v primeru uradnega lista. Gre le za nek sistem, ki je prav, da je celovit, transparenten in ki rezultira v racionalnih odločitvah tako na postopku naročanja kot na področju ravnanja naročnikov. Tudi glede te spremembe, ki se je zgodila na odboru, glede nekega dodatnega kriterija, ne gre za nič posebnega. Tudi v spremembi zakona ne piše to, kar je bilo nekje rečeno. Piše to, kar je bilo tukaj rečeno, v Resoluciji o prehranski politiki, ki jo je sprejel ta državni zbor v letu 2005 in velja za obdobje 2005—2010. Gre seveda za nadgradnjo tega zakona, pa za enega izmed postopkov, ki naj v sklopu vseh ostalih postopkov, ki so jih dolžna speljati vsa ostala ministrstva, to resolucijo implementirati tudi v življenje. Še nekaj bi rekel glede portala. Takrat je računsko sodišče ugotovilo, da če bi imeli portal, bi bili lahko prihranki od 2 milijona in pol do 20 milijonov evrov na letni ravni. Zdaj portal imamo. Ali so prihranki res v taki višini, bo pokazala praksa. Gotovo so. Da je najbolj pomembno pri portalu to in tudi pri tej noveli zakona, da zagotavlja transparenten način oddaje javnih naročil in racionalne odločitve. V poslanski skupini novelo podpiramo.