Novela Zakona o graditvi objektov

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOVStališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Rudolf Petan. Rudolf Petan: Zakon o graditvi objektov je sistemski zakon, ki ureja področje graditve objektov in tudi področje in pogoje projektiranja, določitev postopkov za izdajo soglasij na posameznih stopnjah. Govori tudi o nadzoru gradnje in tudi o izdaji uporabnih dovoljenj. Osnovni zakon je stopil v veljavo pred 5-imi leti in je bil nekajkrat noveliran, tudi zaradi odločbe Ustavnega sodišča. Pri tem je potrebno omeniti, da je omenjeni zakon, lahko ga imenujemo tudi dvojček nedavno sprejetega Zakona o prostorskem načrtovanju. Takoj po sprejetju osnovnega Zakona o graditvi objektov je postalo jasno, da zrcali preveč lobistične vsebine in je bil prenormiran. Postopki pridobivanja soglasij so se zapletli v birokratskih mrežah, kar je povzročilo tudi velike in nepotrebne stroške in kar je najpomembnejše podaljšalo je možnost izgradnje samega objekta, in še posebej, če je šlo za objekt financiran iz proračuna države ali lokalne skupnosti. Z zakonom ni bil zadovoljen več nihče, še najmanj investitorji. Sprememba je bila nujna, le-ta pa bo uspešna, če se bo odpravila prenormiranost, če se bodo poenostavili posamezni postopki, bo pa ravno dovolj strog, da ne bo ogrozil nobenega subjekta v verigi od načrtovanja do predaje zgrajenega objekta investitorju v uporabo in tudi njenega vzdrževanja. Med rešitvami, ki so pri projektiranju izkazale za nedorečene, izstopa zlasti določanje vplivnega območja in izdajanje projektnih pogojev in soglasij. Kriterij za določanje vplivnega območja v Zakonu o graditvi objekta je bilo namenjeno določitvi strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ti so bili nejasni in nedoločeni, zato je bilo treba v noveli določanje tega območja vezati na določnejše in v projektantski praksi izvedljive kriterije. Osnovni problem pa je definicija objekta samega in kateri dokumenti so zanj potrebni. Če gre za različne stopnje zahtevnosti objekta, kar zakon opredeljuje, potem se to mora poznati tudi v zahtevnosti dokumentacije, ki je potrebna za izgradnjo takšnega objekta in tudi v za to potrebnih postopkih. To opredeljuje že kar 1. člen spremembe tega zakona. Prav je, da zakon opredeljuje kdaj posamezni koraki in postopki niso potrebni, v primeru, ko gre za enostavne objekte spremembe namembnosti ali spremembe rabe, vzdrževalna dela določenega namena in tudi obsega. Sprememba uvaja pojem odgovornega projektanta, za katero v Poslanski skupini SDS pričakujemo, da bo dosegel predviden namen in da se ne bo našla kakšna stranska uporaba, zloraba te vsebine. Novela tudi jasneje opredeljuje pomen minimalne komunalne oskrbe, ki je drugačna za stanovanjske objekte kot za industrijske objekte. Ta se določa glede na namen objekta. Odpravljajo se nejasnosti pri določanju strank v postopku. Prav tako bo prišlo do poenostavitve glede nujnosti tehničnega pregleda, glede na zahtevnost, po novem nezahtevnost objekta. Podobno velja za uporabno dovoljenje. Zakon uvaja tudi rešitev glede objektov, ki ogrožajo varnost ali resno kazijo okolico. Omenjen predlog še nikoli ni bil resno obravnavan v novem zakonu, poudarek je na resno. In tudi omembe vrednih poskusov ni bilo. Res je, da je lastnino potrebno spoštovati, vendar pa posedovanje objektov prinaša tudi odgovornost. Določbe zakona, ki se nanašajo na pristojne poklicne zbornice in na pogoje za udeležence pri graditvi objektov ostajajo nespremenjene, saj bo to materijo uredil poseben zakon o dejavnosti na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki se pripravlja. Zakon pa v tem delu kljub vsemu poleg nekaterih nujnih sprememb in dopolnitev prinaša novost pri dokončanju gradnje oziroma pri ugotavljanju, ali je gradnja izvedena v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, s čimer se sledi tudi primerjalnim rešitvam v drugih državah Evropske unije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo omenjena sprememba o graditvi objektov prinesla želene učinke, da bo poenostavila postopke in zmanjšala birokratske ovire ter zagotovila ustrezno zastopanost stroke v celotnem procesu, zato bomo predlagano spremembo podprli, še posebej, ker je bila pred drugo obravnavo opravljena tudi javna predstavitev mnenj glede zakona.