Novela Zakona o divjadi in lovstvu
torek, 30. 10. 2007PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVUStališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Franc Sušnik. Franc Sušnik: V Slovenski demokratski stranki smo podprli Zakon o divjadi in lovu, ki ga je ta državni zbor sprejel maja 2004. Podprli pa smo ga zato, ker smo prepričani, da je koncept lova, ki ga je uzakonil ta zakon, pravi, da ta koncept lova omogoča trajnostno gospodarjenje z divjadjo na velikih površinah in da je država tista, ki podeljuje upravljavske pravice na podlagi podeljenih predpisanih koncesij lovskim družinam, ki gospodarijo s to divjadjo v loviščih na velikih površinah. Prepričani smo, da je ta koncept lova pravi tudi zaradi tega, ker omogoča to, da gozd še naprej ostane tista vrednota v najširšem smislu in da se uveljavlja javni interes, ki se neposredno v najbolj elementarni obliki demonstrira s trajnim prostim dostopom v gozdove. No, na žalost se potem po sprejetju tega zakona stvari niso odvijale tako, kot bi pričakovali, ni prišlo do podelitve koncesij, ker je bilo prvič na zakon vloženih cel niz ustavnih pritožb, drugič pa, ker so se na odlok o določitvi lovišč pritožile številne lovske družine in smo takrat Lovsko zvezo Slovenije opozorili, da je takšno pritoževanje, ki je posredno napadalo tudi koncept veliko površinskega lova neproduktivno škodljivo za same lovce, vendar ni bilo razumnega odgovora. Prepričan sem, da Lovska zveza Slovenije tu ni odigrala tiste povezovalne in usmerjevalne vloge. Ustavno sodišče pa je pritrdilo osnovnemu konceptu zakona in razsodilo, da je z uzakonjeno ureditvijo lova sicer prizadeta lastnina, vendar ne v takšni meri, da bi bilo kršeno ustavno načelo nedotakljivosti lastnine v 33. členu. Vesel sem, da je ta koncept lova s tem utemeljen, da pa se zdaj ob sprejemanju dopolnil te osnovne lovske zakonodaje srečujemo z dvema dilemama, ki jih je treba razrešiti, pa tudi drži. Osnovna dilema je, komu podeliti prednostno pravico, pri drugih podelitvi koncesije in se opredeliti do kompromisa, ki ga je predlagalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je predlagal minister v obliki ali pa s predlogom o tajanju časa koncesije, ki odgovarja na opravičenja lastnikov v povezavi s prednostno pravico, ki bi naj bila uzakonjena in ki bi naj odločala o tem, komu podeliti koncesijo pri drugi podelitvi koncesije. Mislim, da je ta kompromis pameten, dober in da je to poizkus, kako priti do podelitve koncesij, kar se mora slej kot prej zgoditi, ker tisto, čemur smo sedaj prisotni na terenu, v nobenem primeru ni sprejemljivo. Še enkrat bi poudaril, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da zakonski predlog ne uvaja privatnih lovišč, niti neposredno in da je ta zakonska ureditev tista, ki trajno omogoča multifunkcijsko rabo gozdov kot pretežnega dela lovišč, s poudarkom na trajno prostem vstopu v te skupne vrednote.
