Novela Zakona o bančništvu

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVUStališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Bojan Starman.  Bojan Starman: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo predlagano novelo Zakona o bančništvu podprla. Smatramo, da ne more škoditi, če tudi z zakonom natančneje določimo oziroma bolj preciziramo določimo pogoje glede najemanja kreditov oziroma zastave oziroma jamstva. Predlagane spremembe Zakona o bančništvu dopolnjujejo pravila bank, ki urejajo kreditna tveganja bank pri dajanju posojil, merjenje tveganj bank pri odobravanju posojil bo strožje. Banka, ki bo sprejela zavarovanje danega posojila z delnicami gospodarske družbe, ki bodo kupljene s tem posojilom, ne bo mogla takih zavarovanj upoštevati pri ugotavljanju, izračunavanju izpostavljenosti tveganjem in izgubam. Na ta način bo odobravanje posojil za nakupe delnic, menedžerske prevzeme ali karkoli, postalo neučinkovito in bo terjalo od uprav bank večjo odgovornost za upravljanje z bančnimi tveganji. Kljub temu da smo bili danes na odboru tudi seznanjeni, da je Banka Slovenije sprejela sklep oziroma uredbo, da se še bolj natančno definirajo načini ugotavljanja izpostavljanja tveganju bank s tem sklepom, pa nisem razumel ene stvari, da uredba velja od 1.1.2008 dalje. Ko sem gledal po Uradnem listu RS, sem videl, da je zapisano od 1.1.2007 in mi to še zdaj ni popolnoma jasno. Mislim, da ni nobene škode, da praktično dopolnimo tudi zakon in s tem nedvomno pokažemo, da so taki načini zavarovanja bančnih tveganj nepotrebni in se ne smejo uporabljati, ker s tem povečujemo tveganost naših bank. Dejstvo je, da je, kot sem že prej povedal, delnica tvegan kapital in da je ne glede na to, ali je to delnica prevzemne družbe ali katerekoli, jo je treba upoštevati kot tako. Se pravi, to je zelo slabo jamstvo za banko. In še posebej zadnje diskusije in želje po povečanjih dokapitalizacije bank in tako naprej me navajajo in mi vzbujajo skrb, da banke dejansko nalagajo svoj kapital z nezadostnim pokritjem tega tveganja, se pravi, rizično. In kljub temu da je predstavnik centralne banke povedal, da je teh primerov, kjer bi bilo zastavljeno ciljno premoženje, se pravi, premoženje, ki še ni v lasti tistega, ki hoče prevzeti to podjetje, da teh primerov ni bilo, upam, da res ne. Drugače pa mislim, da ni nobene škode in da bomo s tem zakonom mogoče še bolj onemogočili take škodljive prevzeme, kot s samo spremembo Zakona o prevzemih.