Novela Stanovanjskega zakona

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI STANOVANJSKEGA ZAKONA Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Zvonko Černač.  Zvonko Černač: Obravnavamo novelo Stanovanjskega zakona, ki jo je v zakonodajno proceduro vložila skupina poslancev Poslanske skupine Socialnih demokratov in sicer v delu, ki ureja t. i. hišniška stanovanja. Predlagatelji menijo, da so bili najemniki hišniških stanovanj s sprejemom Stanovanjskega zakona v letu 1991 spregledani in da jim niso bile omogočene pravice tako kot ostalim imetnikom stanovanjske pravice. Stanovanjski zakon je bil sicer kasneje v letu 2003 obsežneje noveliran, pravice prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih pa je izenačil s pravicami prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji vrnjena prvotnim lastnikom, kar določa 175. člen veljavnega zakona. Iz magnetograma takratnega zasedanja državnega zbora izhaja, da v zvezi s to določbo ni bilo pripomb, niti ni bil vložen kakšen amandma na to temo. Predlagatelji z novelo, ki jo obravnavamo danes, predlagajo, da se določbe, ki se nanašajo na hišniška stanovanja izvzamejo iz 175. člena zakona in da se uredijo na novo v 175. a členu zakona tako, da se kategorija upravičencev razširi, razširi pa se tudi nabor pravic do katerih so bili že do sedaj upravičeni najemniki hišniških stanovanj in kar določajo 173. in ostali členi Stanovanjskega zakona. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bi novela po našem mnenju povsem neutemeljeno posegla v lastninska upravičenja številnih lastnikov stanovanj, ki so solastniki hišniških stanovanj, saj bi bili lastniki teh stanovanj z uzakonitvijo predkupne pravice najemnikom hišniških stanovanj le-ta dolžni prodati po ceni, kot jo določa 116. člen Stanovanjskega zakona, torej po metodologiji, kar pa je nižja cena kot znaša tržna cena teh stanovanj. Ta določba po našem mnenju pomeni neupravičen poseg v lastninsko pravico, ki ni dopusten in bi prinesel samo nove spore. Na drugi strani gre v primeru hišniških stanovanj za najemna razmerja, ki jih lahko primerjamo z najemnimi razmerji na službenih stanovanjih. Najemniki teh stanovanj, bilo jih je okoli 10.500, po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 niso imeli in nimajo takih pravic in upravičenj kot ostali imetniki takratne stanovanjske pravice. Njihovo najemno razmerje je bilo vezano na čas službovanja pri delodajalcu, ki je bil lastnik stanovanja in je bilo s tem tudi povezano. Hišniška stanovanja so bila po vsebini podobna službenim stanovanjem, saj je bilo v tem primeru najemno razmerje vezano na opravljanje hišniških del, le da je bil v tem primeru specifičen delodajalec, torej skupnosti stanovalcev v stanovanjski hiši. Po sprejemu Stanovanjskega zakona iz leta 1991, ko so ta stanovanja postala solastnina novih etažnih lastnikov, zato tudi to pravno razmerje utemeljuje prej navedeno pravno stališče. V primeru hišniških stanovanj gre za okoli 250 enot, kar pomeni, da bi s sprejemom predlagane novele povzročile ustavno sporno situacijo tako glede odnosa do vseh ostalih 10.500 najemnikov službenih stanovanj kot tudi v razmerju do etažnih lastnikov, ki bi jim novela uzakonila ustavno sporno prisilo glede obveznega spoštovana predkupne pravice po netržnih cenah. Z novimi pravicami bi povzročili kršitve ostalih pravic oziroma upravičenj, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je potrebno zakonodajni postopek glede tega zakona zaključiti. Iz teh razlogov podpiram sklep matičnega delovnega telesa. Navedel bi še to, da v kolikor bo v prihodnji noveli Stanovanjskega zakona, za katero smo slišali danes, da je v pripravi, mogoče najti rešitve, ki bodo na ustrezen način zadovoljile vsa navedena vprašanja oziroma bodo takšne, da bodo spremembe na enak način obravnavale razmerja vseh udeleženih oziroma upravičencev pri ureditvi teh problemov in spremembe ne bodo posegale v pridobljena upravičenja, potem bomo takšne spremembe podprli.