Novela Obrtnega zakona

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBRTNEGA ZAKONAStališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Danijel Krivec. Danijel Krivec: Ena glavnih sprememb, ki jo prinaša predlog zakona za 50 tisoč članov Obrtne zbornice Slovenije je sprememba višine in števila članarin, ki jih plačujejo. Po sedaj veljavnem zakonu članarino določa Obrtna zbornica Slovenije in 62 območnih obrtnih zbornic, kar pomeni, da vsak plačuje dve članarini. Predlog zakona določa le eno članarino, članarino pa bi si Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice razdelile v razmerju 35 % za Obrtno zbornico Slovenije in 65 % za območno obrtno zbornico, s tem, da se to razmerje lahko spremeni v višini plus, minus pet odstotnih točk. To razmerje je določeno glede na sedanje razmerje članarine Obrtne zbornice Slovenije in vseh 62 območnih obrtnih zbornic zato, da se z uvedbo ene članarine ne bi poslabšalo položaj območnih obrtnih zbornic. Delež članarine, ki pripada posamezni območni obrtni zbornici, pa bi določila skupščina Obrtne zbornice Slovenije. Zanimivo je, da v dosedanjem sistemu pobiranja članarin v krovni Obrtni zbornici nimajo podatkov, koliko se s članarinami nateče v 62 proračunov območnih obrtnih zbornic. Območne obrtne zbornice teh podatkov niso zavezane sporočiti. Sama Obrtna zbornica Slovenije pa jih, čeprav gre za javne podatke, doslej ni zahtevala. V nekaterih območnih obrtnih zbornicah so članarine tudi do trikrat višje kot v drugih. Z visokimi članarinami naj bi bili obremenjeni predvsem obrtniki v območnih zbornicah z malim številom članov. Nov zakon končuje obdobje samovoljnega odločanja območnih obrtnih zbornic o višini članarine. Predlog zakona določa najnižji in najvišji znesek članarine, od 10 do največ 50 evrov na mesec. S predlogom zakonsko določenega limita članarine se glede na sedanjo ureditev članarina Obrtne zbornice Slovenije in članarina območnih obrtnih zbornici najnižja članarina znižuje iz 24,62 evra na 10 evrov na mesec. In sedanja najvišja članarina iz 80,54 evra na 50 evrov mesečno. Predlagano je, da se višina članarine določi glede na velikost podjetja, ki je član zbornice. Pri sami določitvi velikosti gospodarskega subjekta pa se upoštevata obseg poslovanja in število zaposlenih. V predlogu zakona je tudi predlagano, da se spremembe glede članarine začnejo uporabljati s 1.1.2008. Višina članarine je predlagana v naslednji višini. tj. člani, ki osebno opravljajo domače in umetnostne obrti, 10 evrov mesečno, samostojni podjetniki in gospodarske družbe brez zaposlenih 20 evrov mesečno, samostojni podjetnik in gospodarske družbe, ki imajo do 3 zaposlene 30 evrov mesečno, samostojni podjetnik in gospodarske družbe, ki imajo od 3 do 10 zaposlenih 40 evrov mesečno, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo 10 in več zaposlenih 50 evrov mesečno. Novela obrtnega zakona pa prinaša poenostavitve oziroma odpravo mnogih administrativnih ovir, s katerimi se pri vsakdanjem delu srečujejo obrtniki. Ena od teh poenostavitev je odprava kvalifikacijskih pogojev. To pomeni ustrezne poklicne izobrazbe za večino obrtnih dejavnosti. Da je to potrebno, je pokazala dosedanja praksa. To pomeni, da so obrtne dejavnosti, ki niso nevarne za zdravje in premoženje ljudi, in dejavnosti, ki niso nevarne za okolje, izvzame iz pogoja izpolnjevanja ustrezne poklicne usposobljenosti. Pri teh obrtnih dejavnostih bo dovoljenje nadomestil sklep, ki ga po uradni dolžnosti izda Obrtna zbornica Slovenije. S temi spremembami se pričakuje tako administrativno kot tudi materialno znižanje obremenitve obrtnikov. Kvalifikacijske pogoje za odpravljanje obrtnih dejavnosti še naprej ostaja pridobljen mojstrski naziv, ki je bil uveden po več kot 30 letnem premoru z uveljavitvijo obrtnega zakona iz leta 1994. Na novo pa se uvaja kot ustrezen pogoj tudi najmanj ustrezna višja strokovna izobrazba in pogoji, ki veljajo v Evropski uniji, so določeni z direktivo 99/42 Evropske skupnosti, ki jo povzema zakonodaja na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se za osebe, ki izpolnjujejo novi pogoj, ni nujno potrebno opravljanje mojstrskega izpita, kar je bilo z dosedanjo ureditvijo obvezno. Prav tako se razširijo vstopni pogoji za pristop k opravljanju mojstrskega izpita na najmanj srednjo poklicno izobrazbo, kar omogoča posameznikom veliko svobodo pri kreiranju njihove poklicne usmeritve. Dosedanji kvalifikacijski pogoj za opravljanje obrti podobnim dejavnosti, to je najmanj ustrezna poklicna izobrazba ali opravljen preizkus strokovne usposobljenosti pri Obrtni zbornici Slovenije, se odpravljajo, s čemer se bistveno sprošča vstopni pogoj za opravljanje teh dejavnosti. Predlaganje poenostavitve bodo po našem mnenju prenesle koristi tako obrtnikom kot potrošnikom. Povečanje števila obrtnikov bo okrepilo njihov položaj in ustvarjalo večjo in predvsem zdravo konkurenčnost, potrošnikom pa bo prineslo večjo izbiro in znižanje cen. Po drugi strani pa se bo zmanjšalo šušmarstvo in delo na črno. Predlagana novela Obrtnega zakona pa predvideva tudi pri imenovanju Obrtne zbornice Slovenije v Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, kar je bolj ustrezno. Zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podpiramo.