Novela Kazenskega zakonika

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Dimitrij Kovačič. Dimitrij Kovačič: Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakona v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo, saj menimo, da ne gre za uskladitev z direktivo Evropske unije. Direktive Evropske unije, na katero se sklicujejo predlagatelji, namreč ne določa kaznivih dejanj, zaradi katerih se lahko odredi spremljanje in pridobivanje podatkov iz komunikacije v elektronskem omrežju za potrebe kazenskega postopka. Direktiva govori le o hujših kaznivih dejanjih, opredelitev teh hujših kaznivih dejanj pa je prepuščena notranjim zakonodajam držav članic. V naši zakonodaji imamo tako predpisano, da so hujša kazniva dejanja, za katera se lahko za potrebe kazenskega postopka odredi nadzor nad posameznimi elektronskimi komunikacijami, da so to vsa kazniva dejanja, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje. To določilo sedaj veljavnega zakona je tako povsem usklajeno z evropsko direktivo na katero se predlagatelji sklicujejo. Z evropsko direktivo bi bilo sicer usklajeno tudi spremenjeno določilo kot je predlagano s strani predlagateljev, vendar poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da ne bi bilo dobro, če bi preveč zožili okvir dopustnosti uporabe tovrstnih prikritih preiskovalnih ukrepov, saj bi bil s tem v posameznih primerih kaznivih dejanj, kjer ni mogoče na drug način izslediti storilcev, lahko kazenski pregon onemogočen. In za družbo vsekakor ne bi bilo dobro, da bi lahko nekatera kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora manjša od petih let, gre pa kljub temu za huda kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej da bi takšna kazniva dejanja ostala neodkrita in nekaznovana. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se ne strinjamo, da sedanje določilo samo po sebi pomeni prekomerno uporabo prisluškovanja in nadzora nad elektronskimi komunikacijami. Uporaba takšnega prikritega preiskovalnega ukrepa je namreč še vedno zelo restriktivno dopustna in sicer šele po tem, ko to odredi preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca. Tako predlog za takšen nadzor kot tudi odredba, morata biti obrazložena in utemeljena z razlogi in z navedbo okoliščin, ki uporabo ukrepa narekujejo. Šele če je vse to zagotovljeno in do ustreznih podatkov, ki omogočajo učinkovit kazenski pregon, ni mogoče priti na drug način, se lahko takšen ukrep potem odredi in izvede. Zato kot rečeno, poslanci Slovenske demokratske stranke predlaganega zakona skupine poslancev ne bomo podprli in se strinjamo s predlogom matičnega delovnega telesa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.