Novela Kazenskega zakonika – nepotrebno in nestrokovno početje ministra Zalarja

“Novi kazenski zakonik se sploh ne more uporabljati za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, to je prava katastrofa, to je škandal”, je pred dnevi izjavil minister za pravosodje Aleš Zalar. Svojo izjavo je utemeljil z mnenjem “sveta za kaznovalno pravo”, ki je posvetovalni organ ministra samega in ga on sam tudi vodi.
To je bil tudi glavni argument ministra Zalarja, da je Vladi RS predlagal spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, ki je bil sprejet v mandatu Janeza Janše. Vlada RS jih je sprejela in poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Dne 15. 4. 2009, je predlog zakona obravnaval Odbor za notranjo politiko javno upravo in pravosodje državnega zbora. Predsednik odbora dr. Vinko Gorenak (SDS) je na podlagi 73. člena Poslovnika Državnega zbora RS prekinil obravnavo te točke dnevnega reda. V zvezi s tem je potrebno povedati naslednje. Služba Vlade RS za zakonodajo je v svojem mnenju jasno zapisala, da pravne praznine v Kazenskem zakoniku ni ter da novela Kazenskega zakonika ni ustrezna in da povzroča le zaplete v pravnem redu Republike Slovenije.

Skoraj identično stališče je zavzela Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je prav tako ugotovila, da pravne praznine v Kazenskem zakoniku sploh ni. Na sejo odbora je bilo vabljeno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki pa je v svojem pismu zapisalo, da se seje odbora njihov predstavnik ne bo udeležil, ker v omenjeni zadevi Vrhovno sodišče še ni odločilo.

Predsednik odbora dr. Vinko Gorenak (SDS) je tako zaključil, da noveli Kazenskega zakonika nasprotujeta Služba Vlade RS za zakonodajo in Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, da je Višje sodišče v Ljubljani že odločilo, da pravne praznine v zvezi s sojenji mladoletnikom ni ter da o isti zadevi še odločata Vrhovno sodišče RS in Ustavno sodišče RS. Dr. Gorenak je nadalje poudaril, da minister Zalar s svojimi izjavami nedopustno posega v pristojnosti sodne veje oblasti, ki o zadevi še odloča, prav tako pa nedopustno posega v delo zakonodajne veje oblasti. Obe veji sta namreč edini pristojni, da podata načelno mnenje (vrhovno sodišče) ali avtentično razlago (državni zbor). Zato se je odločil obravnavo te točke prekiniti do prejema odločitve Vrhovnega sodišča.