Nove metode v slovenski zunanji politiki

Pred odborom za zunanjo politiko v Državnem zboru Republike Slovenije se je predstavil kandidat za ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ki ga na mesto ministra predlaga SD. Kandidata za zunanjega ministra so na zaslišanjih spraševali tudi poslanci SDS, mag. Branko Grims, Miro Petek, Jožef Jerovšek in France Cukjati, dr.med. Poslance SDS je uvodoma zanimalo, kako namerava kandidat za zunanjega ministra braniti oz. popraviti ugled Slovenije v tujini, ki ji ga je omadeževala pritlehna predvolilna kampanja levice ter več različnih poskusov diskreditacije vlade v tujini v obdobju od 2004 do 2008. V nadaljevanju so izpostavili tudi, da je v koalicijskem sporazumu zapisano, da bo Slovenija, kot pravna naslednica avstrijske državne pogodbe (ADP), vztrajala pri izpolnjevanju 7. člena te pogodbe in seveda vseh odločb Ustavnega sodišča. Vendar v koalicijskem sporazumu ni zaveze, da si bo nova vlada prizadevala, da bi pri depozitarju, to je Ruski federaciji, notificirala to nasledstvo. Slovenija ADP formalno-pravno ni nasledila, Avstrija pa vztraja na dikciji, da gre za zaprto mednarodno pogodbo in ne dovoljuje širjenja kroga pogodbenic. Poslance SDS je zato zanimalo, kakšno stališče bo kandidat za zunanjega ministra zavzel do tega vprašanja.

Kandidata za ministra za zunanje zadeve so poslanci SDS vprašali, na kakšen način naj bi se spremenila dikcija zakona o zunanjih zadevah, želeli so tudi vedeti, ali je praksa, ki jo je uvedel predsednik republike, da je pred odhodom na delovno mesto v tujino pozval na pogovore kandidate za veleposlanike, zanj primerna. Zanimalo jih je še, ali bo kandidat za zunanjega ministra ob napovedani spremembi zakona o zunanjih zadevah predlagal, da zaslišanje veleposlanikov v državnem zboru ponovno postane zavezujoče.

Vrsta vprašanj poslancev SDS se je nanašala tudi na odnose na Zahodnem Balkanu, na primer na zaostrene odnose med Srbijo in Kosovom. Kandidatu so postavili vprašanje, kako se namerava slovenska zunanja politika opredeliti do tega vprašanja v prihodnjem obdobju. Najbolj pereče je seveda vprašanje meje s Hrvaško. Konkretno je poslance SDS zanimalo, kako bi kandidat za zunanjega ministra ravnal, če bi uspela blejski dogovor in arbitraža, arbitraža pa bi nato odločila, da je meja v Piranskem zalivu po sredini zaliva in da Slovenija v tem primeru ne bi imela dostopa na odprto morje. Zanimalo jih je tudi, ali naj bi Slovenija dala soglasje za vključitev Hrvaške v Evropsko unijo potem, ko bodo rešeni mejni problemi oz. ali naj bi to bil sploh pogoj za slovensko pozitivno soglasje?

Poslance SDS je zanimalo tudi, ali kandidat podpira predlog, da bi Slovenci v tujini imeli stalnega predstavnika v državnem zboru. Poslanci SDS so kandidata za zunanjega ministra Žbogarja povprašali tudi o ureditvi statusa študentskega doma Korotan na Dunaju. Eno od vprašanj poslancev SDS pa se je nanašalo tudi na javno objavljanje zaupnih informacij s področja zunanje politike, kar se je v preteklosti že dogajalo.

Poslanci SDS so izpostavili tudi zavezo iz koalicijskega sporazuma, kjer piše, da bi bilo v tujini potrebno poročati o stanju človekovih pravic v Sloveniji in so kandidata vprašali, če se mu to zdi smotrno. V oči jih je zbodlo tudi dejstvo, da je koalicijski sporazum na področju zunanjih odnosov zapisan izrazito nenatančno in ohlapno, poleg tega pa so v predstavitvi kandidata opazili tudi določena trenja med njegovim programom in stališči ter načrti iz koalicijskega sporazuma.