Nova zaslišanja pred preiskovalno komisijo o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu

Ivan Vizjak je skupaj z nekaterimi kolegi iz holdinga Pomhold, med bolj izpostavljenimi sta Dušan Jovanovič in Borut Bratina, podjetje Pom-Invest prevzel leta 2007, ukvarjali pa so se predvsem s finančnimi naložbami oziroma s preprodajo delnic podjetij v Sloveniji in na Balkanu. Med tem pa je Ivan Vizjak od julija 2008 do junija 2011 sedel tudi v nadzornem svetu NKBM, od katere je Pom-Invest kar trikrat dobil več milijonsko posojilo, za vsega skupaj skoraj 10 milijonov evrov. Ob tem je zavarovanja, ki jih je za posojila pri NKBM zastavil Pom-Invest, to so bili zgolj vrednostni papirji in menice, kot neustrezna ocenila celo Banka Slovenije. Še več, Pom-Invest je po visokih cenah kupoval tudi delnice NKBM in v letu 2007 celo sodeloval pri delniških poslih.

Leto 2010 je Pom-Invest končal z nekaj več kot 20.000 evri prihodkov, 12,6 milijona evrov izgube ter 25,5 milijona evrov dolgov in premoženjem, ki so ga še vedno vrednotili na 32,6 milijona evrov. Leto kasneje, torej 2011, je izguba Pom-Investa znašala 6,7 milijona evrov, prihodki so se povečali na 157.000 evrov, dolgov pa je bilo še vedno za 20,3 milijona evrov. Isto leto se je vrednost premoženja že skrčila pod 20 milijonov evrov in leta 2012 je Pom-Invest klavrno končal v stečaju. Ivan Vizjak je takrat priznal, da bi morali s stečajem podjetja pričeti že pred dvema letoma, kar pomeni, da je NKBM zadnje posojilo v višini 1,9 milijona evrov odobrila kljub izredno slabemu stanju podjetja. Ni pa seveda zanemarljivo, da je Ivan Vizjak v času, ko se je posojila njegovemu podjetju odobravalo, sedel v nadzornem svetu banke, ki mu je posojilo odobrila. Kriminalisti so sicer leta 2014 na specializirano tožilstvo podali ovadbe za sedem oseb, povezanih s posli NKBM in Pom-Investom.

Vizjak bi moral pred preiskovalno komisijo pričati že decembra lanskega leta, vendar je njegovo odsotnost na dan pričanja z elektronsko pošto predsedniku preiskovalne komisije dr. Logarju opravičil eden izmed njegovih družinskih članov, češ da je bil Vizjak sprejet na urgenco in da se mu je zdravstveno stanje nenadno poslabšalo.

V nadaljevanju pa bo pred preiskovalno komisijo pričal še Darko Horvat, nekdaj drugi najbogatejši Slovenec, ki  je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj s kolegoma ustanovil poslovni sistem Aktiva, ki je upravljala pooblaščene investicijske sklade, ki so zbirali privatizacijske certifikate državljanov. Z Aktivo in poznejšo koncentracijo lastništva v skladih – tudi z zelo grobimi in spornimi metodami in postopki, so pisali mediji – je obogatel. Horvatov cilj, da bi poslovni sistem postal mednarodna korporacija, se je izjalovil, Aktiva pa je s svojo nepregledno mrežo povezanih družb pristala v stečaju oziroma likvidaciji. Večina slabih terjatev, ki so priplavale na površje v času gospodarske in finančne krize, je bila prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank, bančno luknjo pa smo pokrili davkoplačevalci. Horvat že leta ne živi več v Sloveniji, v medijih pa lahko beremo o njegovih bogatih hišah v Londonu in St. Moritzu

Kriminalisti so v lanskem letu začeli s preiskavami, v katerih so iskali dokaze za sume kaznivih dejanj v poslih med družbami v lasti Aktive, njenimi menedžerji in Factor banko, ki  je leta 2013 končala v nadzorovani likvidaciji. Aktiva je od Factor banke prejela večmilijonska posojila, ki pa jih ni nikoli vrnila. Najbrž ne bo nikakršno presenečenje, da je bil Darko Horvat tudi solastnik banke in član nadzornega sveta od konca 1998 do sredine 2012.

Vabljeni k spremljanju zaslišanj na TV Slovenija 3 od 10. ure dalje!