Nova zaslišanja na preiskovalni komisiji o bankah

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji jutri ob 10. uri nadaljuje z zaslišanji prič.

Alojz Slavko Jamnik, eden vodilnih bančnikov v Sloveniji, kot so ga poimenovali mediji, je bil član uprave naše največje banke med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009. Po pisanju medijev je Jamnik NLB zapustil tudi zato, ker je največja državna banka dala preveč posojil podjetjem, ki jih v krizi niso bila sposobna vračati.

Med letoma 2012 in 2014 je Jamnik deloval v Banki Celje, kjer je skrbel za področje slabih naložb. Pred nastopom omenjene funkcije je štiri leta vodil nadzorni svet te iste banke. Zanimivo je, da je novo službo našel na banki, ki jo je lastniško obvladovala NLB, po novem pa je odločal o prodaji tistih naložb, ki jih je pred tem financiral. Po dveh letih je banko zapustil, mediji pa so ugibali, ali ga je odnesel ravno slab nadzor nad problematičnimi komitenti ali njegova pretekla zapuščina v NLB.

Jamnik je že pričal pred preiskovalno komisijo o bankah, ki je delovala v prejšnjem sklicu Državnega zbora, in sicer v začetku leta 2014. Takrat je povedal, da so bila posojila v času njegovega mandata zelo dobro zavarovana. »Danes je za stanje objektivno odgovoren vsak, ki je delal na tem področju. Pri takšnem številu posojil in transakcij je mogoče, da je prišlo do napake, ne poznam pa primera, da bi to nekdo naredil naklepno,« je takrat zatrdil Jamnik.

Maja 2012 se je Jamnik znašel med kriminalistično preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada zaradi 14-milijonskega posojila Vegradu leta 2007. Posojilo je končalo na računu panamskega podjetja v Liechtensteinu, šlo pa je za projekt Gina, študentski kampus za Bežigradom.

Če bi želeli našteti vse funkcije, ki jih je v svoji profesionalni karieri že zasedal petdesetletni Matej Narat, bi kaj hitro kakšno izpustili. Kot član nadzornega sveta je deloval v Mercatorju, Heliosu, številnih hčerinskih družbah NLB, Savi Turizmu in Hotelih Bernardin. Med letoma 2010 do leta 2015 je vodil Savo. Po tem, ko je v medijih februarja 2016 že zakrožila informacija, da prevzema vodenje Istrabenza, je sam še pred imenovanjem odstopil.

V slovenskem bančnem sistemu je imel pomembno vlogo med letoma 2002 in 2009, ko je bil član uprave NLB. Mediji so pisali, da je njegov prihod v največjo slovensko banko najavljal menjavo generacij v središču slovenske gospodarske elite, sporočilo pa naj bi postalo še bolj jasno dve leti kasneje, ko so perspektivni gospodarski kadri ustanovili združenje YES, združenje poslovnežev, mlajših od 40 let. Novembra leta 2009 je bil Narat v NLB prestavljen na nižjo funkcijo, saj mu novi nadzorni svet NLB ni namenil nove funkcije v upravi.

Februarja 2016 se je končalo eno redkih sojenj v zvezi z bančnimi posli v Sloveniji. Na zatožni klopi se je kot nekdanji član uprave NLB znašel ravno Matej Narat, skupaj z nekdanjim predsednikom uprave NLB Draškom Veselinovičem in članom uprave Miranom Vičičem. Obtoženi so bili zlorabe uradnega položaja, saj naj bi Simoni Dimic, nekdanji šefinji kabineta nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, namenili izjemno ugoden stanovanjski kredit in ji s tem omogočili protipravno premoženjsko korist. Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Barbara Črešnar Debeljak je sklenila, da vsi trije niso odgovorni za očitana kazniva dejanja.

Vabljeni k spremljanju seje v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3.