Nova zaslišanja na preiskovalni komisiji glede zlorab v slovenskem bančnem sistemu

Člani in članice preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji so konec preteklega leta zaključili s preiskavo glede zlorab, ki so se dogajale v Factor banki in Probanki. Predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS dr. Anže Logar je ob predstavitvi poročila na seji državnega zbora orisal zgolj del izjemno prepletene kadrovske mreže najodgovornejših oseb, ki so hkrati zasedale več pomembnejših mest v omenjenih bankah in podjetjih, ki so pri teh istih bankah najemala visoke kredite pod izjemno ugodnimi pogoji. »Denimo, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk se je nahajala na petih delih lastništva te banke. Skupaj s svojim bratom in še kolegom iz nadzornega sveta, ki ga je sama predlagala, je obvladovala več kot 50 odstotkov Probanke,« je razkril dr. Logar in dodal, da je pri vsem skupaj največji absurd to, da so omenjeni ljudje zasedli položaje »na podlagi privolitve regulatorja Banke Slovenije s podpisom viceguvernerja Nučiča, ki je vodil licenciranje, katerega žena je bila v istem času visoka predstavnica Probanke, ki je vodila poslovno enoto Ljubljana.« Podobno in nič manj škandalozno se je kadrovska mreža ustvarila tudi v Factor banki, kjer je, denimo, samo ime Vere Mihatovič po besedah dr. Logarja krožilo vsepovsod, na koncu pa je zasedala mesto predsednice Nadzornega sveta omenjene banke.

»Gre za različne funkcije, ki so jih posamezni člani uprav in nadzornih svetov opravljali ob istem času. Če si predsednik uprave in hkrati opravljaš še štiri ostale odgovorne funkcije, si verjetno super človek. Če si hkrati finančni direktor ACH in član Nadzornega sveta Factor banke, vse skupaj pa opravljaš šest zahtevnih nalog, verjetno si super človek. Ampak zaradi takih super ljudi, ki so dolgo časa ostajali super ter tudi v družbi priljubljeni in uglajeni in v visoki eliti, je danes račun prišel za davkoplačevalce,« je še dodal dr. Logar. Eden bistvenih zaključkov dela preiskovalne komisije je torej ta, da sta imeli obe banki bistveno neustrezen oziroma pomanjkljiv sistem notranjih kontrol in da je obenem odpovedal tudi regulator, to je Banka Slovenije.

Preiskovalna komisija je v zvezi s Factor banko in Probanko zaslišala 36 prič, nekatere izmed njih tudi za zaprtimi vrati. Zaradi krivega pričanja nekaterih zaslišancev je preiskovalna komisija podala tudi kazenske ovadbe, in sicer zoper nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk in aktualnega direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Sloveniji Mateja Krumbergerja.

Člani in članice preiskovalne komisije sedaj nadaljujejo z ugotavljanjem politične odgovornosti za zlorabe v največji slovenski banki s številnimi podružnicami na območju Balkana Novi ljubljanski banki, v katero so morali davkoplačevalci ob drugi sanaciji slovenskega bančnega sistema vložiti nekaj več kot 1,5 milijarde evrov.

Pred preiskovalno komisijo bosta tako danes, 3. aprila, pričala nekdanji član uprave Nove ljubljanske banke Andrej Hazabent in nekdanji pomočnik uprave in direktor direkcije za upravljanje skupine Nove ljubljanske banke Milan Marinič.

V času 5 milijardne dokapitalizacije slovenskih bank so mediji o Andreju Hazabentu, ki je mesto člana uprave NLB zasedal med julijem 2002 in julijem 2007, pisali predvsem v povezavi z Marjanom Kramarjem, ki je v tistem času predsedoval upravi, iz NLB pa odšel skupaj s polmilijonsko nagrado.

Druga priča, dolgoletni uslužbenec v NLB Milan Marinič, pa še danes med drugim zaseda mesto predsednika nadzornega sveta Istrabenz in je član upravnega odbora Save.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa zaslišanj na TV Slovenija 3 od 10. ure dalje.