Nova strategija NATO

Vlada Boruta Pahorja ni spodbujala javne razprave o novem strateškem konceptu. Danes, 19. novembra, poteka v Lizboni vrhunski sestanek Organizacije Severno-atlantske pogodbe – NATO. Voditelji članic zavezništva naj bi ob tej priložnosti odločali o novem strateškem konceptu, na novo pa naj bi definirali odnose z Rusko federacijo. V šestdesetih letih po ustanovitvi NATO so se razmere zares spremenile.

Po začetku leta 1949 so sledila tri obdobja strateškega razmišljanja o NATO: obdobje hladne vojne (1949-1991), neposredni čas po hladni vojni in čas po 11. septembru 2001. Doslej sta bila objavljena dva strateška koncepta: prvi leta 1991 in drugi leta 1999. Na vrhu v Lizboni (2010) naj bi odločali o najnovejšem konceptu, ki je bil pripravljen s pomočjo skupine strokovnjakov pod vodstvom Madeleine Albright. Bistveni sestavini novega koncepta sta obramba pred balističnimi izstrelki in zaščita pred naraščajočo nevarnostjo kibernetičnih napadov. V naslednjih desetih letih se bo povečala negotovost: zaradi širjenja jedrskega in orožja za množično uničevanje; zaradi ambicij mednarodnih terorističnih skupin; zaradi regionalnih, narodnostnih, etničnih in verskih rivalstev; zaradi vse večje odvisnosti od potencialno ranljivih informacijskih sistemov; zaradi tekmovanja pri nafti in drugih strateških virih, pri čemer je poudarjeno vprašanje pomorske varnosti; zaradi demografskih sprememb, ki bi lahko poslabšale probleme revščine, lakote, nezakonitega preseljevanja, pandemičnih bolezni; in zaradi poslabševanja okoljskih razmer vključno s podnebnimi spremembami. Generalni sekretar NATO Anders Fogh Rasmussen je v intervjuju 12. oktobra 2010 napovedal odločanje o protiraketni obrambi za Evropo. Gre za integriran sistem, ki naj bi omogočal boljšo zmogljivost kot posamezni nacionalni sistemi. Stal naj bi 800 milijonov evrov, predstavljal naj bi novo obdobje sodelovanja pod skupno evro-atlantsko streho in ponujal možnosti sodelovanja z Rusijo.

Žal Pahorjeva vlada ni spodbujala javne razprave o novem strateškem konceptu; torej je po vrhu v Lizboni mogoče pričakovati polemične odzive v Sloveniji, predvsem zaradi stroškov protiraketnega ščita. Kot je znano, nekatere stranke in nekateri politiki od nekdaj pa tudi po novem nasprotujejo slovenski vojski, predvsem pa NATO, češ da Slovenijo veliko stane, da bi namesto misij NATO lahko financirali domove za ostarele; da »nimamo kaj iskati v Afganistanu« itn. Pahorjeva vlada se bo morala potruditi in razložiti, zakaj je sodelovanje v NATO racionalno; da v njem obstaja delitev dolžnosti glede na možnosti članic; da se Slovenija brani tudi v Afganistanu itn.

Odbor za zunanjo politiko pri Strokovnem svetu SDS