Nov zakon o RTV je izraz borbe obstoječe vladajoče politične nomenklature za popolni nadzor nad osrednjo slovensko televizijsko hišo

Hrovat: “Krčenje članov sveta RTV Slovenije kot najpomembnejšega organa odločanja je ustvarjanje pogojev za čisto politično kadrovanje.” Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga državnemu zboru predložile poslanske skupine SDS, SNS in poslanec Andrej Magajna. Na seji je razpravljal poslanec Robert Hrovat.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
 
ROBERT HROVAT: “Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Moram reči, da danes teče v državnem zboru zanimiva razprava. Toda sam sem še vedno nekako pod vtisom proslave ob dnevu reformacije izpred nekaj dni, ko je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo. In sem razmišljal, če vas ne bi pozdravil kar z “ljubi Slovenci”, ampak vas ne bom. Spoštovane in spoštovani prisotni, verjemite mi, da v teh besedah, ki sem jih sedaj izrekel, ni nič manj ljubezni in srčnosti, kot v znamenitih Trubarjevih.

Ko sem poslušal gospo ministrico pred nekaj dnevi, sem nehote povlekel neko paralelo z zakonom, ki je že bil v obravnavi, sedaj se pogovarjamo o referendumu. Prav zapisoval sem si misli, ki so se mi takrat tisti večer utrnile. Dejstvo je, da je bila slovenskemu narodu sreča praviloma nenaklonjena, tako s strani tujcev, prevečkrat pa tudi s strani tistih, hvala bogu, redkih posameznic in posameznikov, ki so jim individualni skorajda privatni koristni interesi tako zelo zameglili pogled na stvarnost, da se je zameglitev naselila tudi v polje njihovega razuma in ga v trenutku spremenila v polje nerazuma. S tem so postali splošno nerazumljeni, s čimer pa še ni nič narobe. Narobe postane takrat, ko ti ljudje želijo svoje hrepenenje po tistem, kar še ne obvladajo, ali ne obvladajo v popolnosti oziroma po tistem, kar še nimajo, za vsako ceno materializirati. Tu se hrepenenje kot polje kulture nenadoma spremeni v prostor nestrpnosti, netolerance do drugače mislečih, tu se svoboda spremeni v nekaj, kar je daleč od svobode, dialog pa v monolog, praviloma tistih, ki mislijo kot zaukazuje tisti, ki želi svoje strastno hrepenenje udejanjiti v praksi. Prefinjena in strokovno nepodkovanemu bralcu vešče prikrita politikantska manipulativnost, ki je pretkano vtkana v predlog novega zakona o RTV Slovenija, je zares tipičen primer totalnega zanikanja dobronamerne misli, kako združevati, ne da bi pri tem povzročil novih razdruževanj.

Predlog novega zakona o RTV Slovenija je vzorec namernega ustvarjanja umetne polarnosti, ki ne more v ničemer in z ničemer pripomoči h konstruktivnosti in posledično k učinkovitosti kateregakoli zakona, predvsem pa ne k spoštovanju različnosti nas vseh. Kako hudo je ranljiva institucija največjega narodovega pomena, kar RTV Slovenija zagotovo je, dokazujejo viharji, ki so barko njenega obstoja premetavali z vseh štirih, pa še marsikatere druge strani, ves čas te njene živosti. Ponovno se bom vrnil k Trubarju: Pa je stala in obstala ta barka na viharnem morju slovenskih splošnih in političnih hrepenenj, predvsem zaradi tega, ker so o njenem obstoju odločali tudi tisti, ki niso le stali poleg, temveč so z vso svojo moralno in občo kredibilnostjo zastavili svoj glas za njeno suverenost, za njeno lastniško avtonomijo in za njeno neodvisnost načrtovanja vseh njenih poti. To so ljudje, ki so jim besede strokovnost, poštenje, čast, etika, morala, resnica in pravica preprosto svete.

In preoblikovanje sedaj javnega zavoda RTV Slovenija v nekako kvazi lastniški javno privatni hibrid bo nič drugega kot indirektni poseg v ustvarjanje poligona za lov na to najpomembnejšo informacijsko, izobraževalno, kulturno, elektronsko institucijo naroda katere se bo z lahkoto lahko polastil kak “tazaresni” tajkun. Je evidentni izraz borbe obstoječe vladajoče politične nomenklature za popolni nadzor nad osrednjo slovensko televizijsko hišo. Je jasen pokazatelj realnih namer ljudi, ki svoje pritlehne politične manipulativne namere skrivajo pod krinko obče dobrega in namerno ugašajo luč v svetilniku RTV Slovenija.

Sedaj bom nadaljeval precej bolj konkretno in bi prosil, gospa ministrica, da poslušate, ker prej ste rekli, da argumentov proti pravzaprav ni.

Prvič, številčno krčenje članov sveta RTV Slovenije kot najpomembnejšega organa odločanja je ustvarjanje pogojev za čisto politično kadrovanje. Drugič, pogoji in načini imenovanja članov sveta RTV Slovenija je inštrument vladajočih, ki jim omogoča totalno obvladovanje sestave sveta. En konkretni primer, po predlogu novega zakona enega člana v svet RTV Slovenija imenuje nacionalni svet za kulturo za katerega dobro vemo, da je ne le po svetovalništvu tudi vladajočih, temveč tudi to, da njega sestavo določajo vladajoči. Zakaj tega člana ne določi recimo kulturniška zbornica, ki je popolnoma civilno interesni in ne politični inštitut? Tretjič, način glasovanja o svetu, to je večna diskrepanca med dvema opcijama ali naj odločajo vsi navzoči ali vsi člani sveta in to je zagotovilo, da bo svet dodobra obvladljiv. Četrtič, strahovito povečana ne le nadzorna, temveč predvsem lahko bi rekli celo upravna vloga nadzornega sveta in njega pristojnosti je v korelaciji z načinom imenovanja njegovih članov dokaj zavestnega hotenja po dejanskem političnem nadzoru delovanja RTV Slovenija. Petič, bistveno zmanjšan številčni delež zaposlenih RTV Slovenija v organih odločanja je v bistvu spretna manipulativno politična prevara dejanskega vpliva zaposlenih na odločanje o delu in delovanju RTV Slovenija daleč od svobode govora in izražanja najrazličnejših mnenj in pogledov na stvari, na dogajanje v družbi. Šestič, imenovanje uprave in generalnega direktorja kakor tudi piramidalno imenovanje vseh ostalih odgovornih oseb, seveda vključno tudi z vsemi odgovornimi uredniki je definiran popolnoma politično obvladljivo.

Mislim ,da je to kar nekaj argumentov, razlogov zakaj je potrebno na referendum glasovati proti temu zakonu. In ranljivost teh socialnih vzvodov v naši družbi je seveda v dani situaciji stanja v državi, ki ga usmerja in vodi ta vlada pripeljana do meja preživetja tistih, ki na svoji koži občutimo vse nesmisle in vso vase zagledanost in samozadostnost posameznikov in posameznic te vlade. Ko arogantnost začne teptati strpnost, ko nespamet dobesedno negira realne razvojne resolucije, ko se strah pred govorjenjem, resnica zarezuje v misli in razmišljanja ljudi takrat, spoštovane in spoštovani smo zelo daleč od Trubarjeve namere, da bi ljudje, beroč njegove knjige začeli razmišljati z lastno glavo, trezno in svobodno, smo daleč od negovanja ustvarjalnih kril in ustvarjalne potence. Smo v času in prostoru, kjer se celo humanost termina multikulturno zavestno zlorablja za kršenje prostora narodove kulture in kršenja prostora priznavanja njegove zgodovinske identitete.
       
Jaz bom zdaj rekel spet, ljube Slovenke in ljubi Slovenci, sem odločno proti predlaganemu Zakonu o RTV Slovenija. S srcem in z dušo, predvsem pa z razumom, ki je svetlobna leta daleč ob Butal, kakršnih koli že, o katerih je bilo prej govora. Hvala lepa.”