Nov veter na Novi poti

Govor predsednika SDS Janeza Janše na 8. kongresu SDS. Govor predsednika SDS Janeza Janše na 8. kongresu SDS. Cenjeni gostje, spoštovani kolegice in kolegi, dragi prijatelji! Na naslovno stran programa, ki smo ga sprejeli na našem 5. kongresu konec prejšnjega stoletja, prav tako v Portorožu, smo zapisali naslednje vodilne stavke: »Obstajajo problemi nacionalnega pomena, ki jih je treba najprej osmisliti, ugotoviti njihove razsežnosti in potem najti odgovore. Pri skupnem iskanju potrebnih rešitev se zavedamo, da se prihodnost še ni zgodila. Vsi smo odgovorni zanjo in vsi smo poklicani, da jo oblikujemo. Mnoge uspešne rešitve se čez čas izčrpajo in potrebne so nove. Vendar so odgovori nujni, kajti obzorja so širša od tega, kar vidimo danes.« Natančno to se je zgodilo. Nekatere rešitve, ki smo jih na 5. kongresu zapisali v naš program, so se izčrpale. Bolje rečeno, uresničili smo jih. V tem kratkem času šestih let se je zgodilo veliko, najmanj deset pomembnih, celo zgodovinskih stvari, tako za Slovenijo v celoti kot za SDS. 1. Slovenija je v tem času postala članica EU. 2. Slovenija je v tem času postala članica NATO. 3. Slovenija je v tem času prvič v zgodovini postala predsedujoča OVSE. 4. Slovenija je v tem času ratificirala evropsko ustavno pogodbo. 5. SDS je v tem času postala polnopravna članica ELS. 6. SDS je v tem času postala polnopravna članica Mednarodne demokratske zveze. 7. SDS je v tem času postala polnopravna članica Zveze sredinskih demokratskih strank. 8. SDS je v tem času postala zastopana v Evropskem parlamentu. 9. SDS je v tem času zmagala na državnozborskih volitvah. 10. SDS je v tem času postala najmočnejša demokratična politična sila v državi. Skratka: Slovenija je dobesedno stopila na Novo pot. SDS ima danes v slovenski javnosti celo večjo podporo kot na volitvah. Pred nami so novi izzivi. Ali, kot smo zapisali: obstajajo problemi nacionalnega pomena, ki jih je treba najprej osmisliti, ugotoviti njihove razsežnosti in potem najti odgovore. Danes smo tukaj zato, da to naredimo. Iščemo odgovore na izzive prihodnosti, ki so pred Slovenijo in pred SDS. Dovolite mi pa, da najprej naredim kratek sprehod v našo skupno zgodovino. Zdi se mi več kot simbolno, da lahko danes na našem kongresu prvič pozdravimo oba prva predsednika obeh predhodnic naše stranke: Franceta Tomšiča, ustanovnega predsednika SDZS in dr. Dimitrija Rupla, ustanovnega predsednika Slovenske demokratične zveze. Leta 1990, skoraj natančno pred petnajstimi leti, sta obe naši predhodnici v seštevku dobili največ glasov na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah v Sloveniji. Potem smo doživeli obdobje vmesnega časa: razhajanj, iskanj, porazov in naših velikih naporov po ponovnem oblikovanju močnega demokratičnega političnega jedra slovenske pomladi. V lanskem letu smo v tem podvigu uspeli. Lahko rečemo: po petnajstih letih je spet vse na svojem mestu. Danes je čas seveda bistveno drugačen kot pred petnajstimi leti. Dne 14. maja 1990, pred petnajstimi leti, sta se v Sloveniji, ki je že imela oblikovano na prvih svobodnih volitvah izvoljeno demokratično skupščino, pripravljala dva velika dogodka. Prvi je bil izvolitev nove vlade 17. maja, drugi pa razorožitev TO. Za prvega smo vedeli, za drugega seveda ne. Stara komunistična oblast, ki je še vedno imela vlado in tajne službe, je sicer vedela zanj, vendar nove ni obvestila, dokler ni bilo večinoma že prepozno. Nova vlada, katere okostje sta bili prav SDZ in SDZS, je tako prevzela odgovornost v svoje roke v najtežjih razmerah in pričela pripravljati osamosvojitev. Dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa in oče slovenske osamosvojitve ter državnosti, je tisti prvi dan ob prisegi Demosove vlade dejal: »Sedaj pa gre usodno zares.« Danes, po petnajstih letih, so za nami vse tiste velike zgodbe in uspehi, ki sem jih našteval na začetku. In pred nami izzivi, ki so jih čakale generacije. Tudi sedaj gre zares, vendar v razmerah, ko sami odločamo o svoji prihodnosti in ko je ta z našimi mednarodnimi povezavami v EU in Nato zavarovana najbolje doslej. Ko smo po lanskem 3. oktobru prevzeli največjo težo odgovornosti za upravljanje z državo v parlamentu in v vladi, si nismo delali iluzij in prav smo imeli. Tega, kar se je slabega nabiralo desetletja, ni možno osvežiti v nekaj mesecih. Tudi samo nekaj let bo premalo. Vendar pa še zdaleč ni vse slabo in z dobrim izbiranjem prioritet in realnim pristopom nameravamo postopoma močno izboljšati tako gospodarsko kot splošno družbeno okolje in narediti kar največ, da se v Sloveniji poveča blaginja za vse. Kajti temeljni dolgoročni strateški cilj Slovenske demokratske stranke je blaginja Slovenije. Blaginja vseh, ki v njej živimo. Temelj zanjo je lahko le visoka gospodarska rast in visok BDP na prebivalca, primerljiv z razvitimi državami EU. EU si je temeljne razvojne cilje zastavila z Lizbonsko strategijo, ki je bila letos po izvedeni širitvi unije osvežena. Ključna beseda, ki jo povzemamo iz Lizbonske strategije, je trajnostni razvoj. Okoli nje bomo gradili tudi koncept slovenskega razvoja v prihodnje. Tudi nosilna resolucija našega 8. kongresa opredeljuje odnos SDS do trajnostnega razvoja in Lizbonskih ciljev, ki jih z ostalo EU delimo v Sloveniji. Pot do uresničitve teh ciljev je v veliki meri skladna s potjo drugih držav EU, saj Slovenija z njimi deli številne gospodarske probleme: neugodna demografska gibanja, tog trg dela, pomanjkanje učinkovitosti v raziskavah in razvoju ter posledično tehnološko zaostajanje za ZDA in azijskimi državami. Specifični gospodarski problemi Slovenije so glede na ostale države EU bistveno manj pomembni za naš gospodarski razvoj, kot pa jedro skupnih problemov, ki jih z njimi delimo. Hkrati moramo vedeti, da so naše možnosti za hitrejši razvoj bistveno večje, kot pa se jih zavedamo in kot smo jih posledično v tem trenutku sposobni izkoristiti. Moderna informacijska tehnologija je omogočila, da je velik del nakopičenega bogastva človeštva v znanju preko svetovnega spleta javno dostopen široki strokovni in laični javnosti oziroma vsem potencialnim uporabnikom. Prav v teh dneh je šestnajst vodilnih Nizozemskih univerz, akademij in inštitutov oblikovalo skupen spletni portal, na katerem so v digitalni obliki javno dostopni vsi njihovi znanstveni dosežki. Podobnih primerov strateškega odpiranja globalnih knjižnic znanja bo vse več. Tehnologija je s svojimi možnostmi v veliki meri že daleč pred organizacijsko sposobnostjo in pripravljenostjo številnih, žal tudi naše družbe, za polno izrabo njenih prednosti. V Sloveniji se na primer še vedno soočamo z velikimi odpori že pri ideji, da bi bili šolski učbeniki dostopni tudi na internetu. Po nekaterih dokaj verjetnih napovedih bo v naslednjem desetletju prišlo do tega, da bo vsako četrto zahtevnejše delovno mesto povezano z informacijsko tehnologijo. Ko pa pogledamo sezname razpisanih mest univerzitetnega študija na naših univerzah, še posebej na Ljubljanski, vidimo, da mladim omogočamo manjše število študijskih mest za informatiko in računalništvo kot za filozofske, novinarske in sociološke študije. Fakulteta za računalništvo je ena redkih, ki še vedno nima lastnih prostorov. Potrebujemo korenite spremembe miselnosti v glavah vseh, ki odločajo o najpomembnejšem delu priprav na ključne izzive prihodnosti. Potrebujemo bistveno krajši reakcijski čas v vseh naših ustanovah, povezanih s pripravami generacij za prihodnost. Potrebujemo zdravo konkurenco v teh in tem institucijam. Spoštovani! V prihodnjih letih nas nekateri ključni izzivi čakajo na gospodarskem področju, pri čemer pa kot stranka, ki ima po volji volivcev na svojih ramenih največjo odgovornost pri upravljanju z državo, ne mislimo in ne smemo zanemariti socialnih vprašanj mladine, zaposlenih in upokojencev. Naše želje in načrti so veliki, vendar izven možnosti, ki si jih sami ustvarjamo, ne bo mogoče živeti. Samo gospodarski razvoj na zdravih temeljih je lahko podlaga trajne blaginje. Zato bomo tudi pri vodenju države upoštevali, da sta tu, ravno tako kot v gospodarstvu, potrebni razsodnost, zmernost in odgovornost do sedanjih in prihodnjih rodov. Za skupno dobro prihodnost moramo predvsem mladim zagotoviti enake izhodiščne možnosti ter prijazno in uspešno šolanje. Združevanje obeh načel ni kvadratura kroga, temveč realna nujnost. Prihodnost je v znanju, ki pa ne sme biti samo sebi namen, ne sme biti nad človekom, ampak za človeka. Podobno je tudi s slovensko kulturo. Ta bo za naše evropske družabnike zanimiva le v toliko, kolikor bo avtohtona, originalna. S kopijami in z nasilnim izenačevanjem z njim ne bomo za nikogar zanimivi. V SDS vidimo smiselnost evropskih povezav v neoviranem in sproščenem povezovanju na vseh področjih, ne pa stapljanje v eno evropsko kulturo po vzoru talilnega lonca. Slovensko kulturo jemljemo kot enega nosilnih temeljev slovenstva. V Slovenski demokratski stranki se popolnoma zavedamo, da so nam volivci na zadnjih volitvah podelili največji del mandata za upravljanje z državo. Jemljemo ga kot veliko odgovornost. Zavedamo se, da je ta mandat omejen in da je vsak dan na sprotnem preverjanju. Zavedamo se tudi pasti in skušnjav, ki jih prinaša vsaka oblast, zato bomo še naprej utrjevali demokratične standarde ter se potrudili za kar največjo preglednost vseh postopkov upravljanja. Enako odločno pa se ne bomo nikoli strinjali s poskusi, ki zanikajo legitimnost demokratično izvoljene večine v parlamentu. Poskusi, ki demokratično izvoljenemu parlamentu, ki v skladu z ustavo voli sodnike, številne nadzorne organe, celo ustavno in računsko sodišče, odrekajo legitimnost pri imenovanjih članov bistveno manj pomembnih ustanov. Namesto v demokratično izvoljenem parlamentu želijo odločati na korporativen način, znan iz tridesetih let prejšnjega stoletja iz ene od naših sosednjih držav. Na način, ki potem pod krinko tako imenovane civilne družbe na čelo ustanov pripelje relikte bivšega komunističnega režima. Takšen netransparenten, nepregleden sistem odločanja, ki ga vsiljujejo neformalni in nelegitimni centri moči, se prepleta z drugo razvejano anomalijo pri nas. S še vedno veliko neformalno in formalno kartelno prepletenostjo našega gospodarstva, ki je eden najbolj žgočih problemov in ki ovira naš gospodarski in demokratičen razvoj. Pri tem gre pogosto za povezave na meji kriminalne dejavnosti, kot je n.pr. parkiranje delnic itd., ki se jim zaradi njihove kapitalske in medijske moči regulatorni in drugi pristojni organi še vedno ne uspejo učinkovito postaviti po robu. Taka kartelna povezanost pa ima dve vrsti negativnih posledic: izkoriščanje potrošnikov in zniževanje gospodarske rasti. Medtem ko moramo odločno zagovarjati in braniti neodvisnost sodne veje oblasti, še posebej pa neodvisnost in nepristranskost pri obravnavi posamičnih primerov, moramo kot davkoplačevalci ter kot del zakonodajne ali izvršilne veje oblasti enako odločno terjati učinkovitost sodstva. Nedopustno je, da povprečno vsak četrti državljan Slovenije predolgo čaka na pravično razsodbo na sodiščih. Nedopustno je, da so se velike korupcijske in druge kriminalne zgodbe reševale z enako prioriteto kot družbi manj nevarna kazniva dejanja. Nedopustno je, da so tožilci založili na stotine nerešenih zadev, nato pa nekaznovano odšli in mirno postali odvetniki. Naredili bomo vse, da z organizacijskimi ukrepi, spremembami zakonodaje ter promocijo tistih v policiji, tožilstvu in sodstvu, ki so doslej s kakovostnim delom dokazali svojo učinkovitost, čimprej zagotovimo učinkovito pravno varnost državljanov. Kolegice in kolegi, v SDS vemo, kako pomembno je biti samostojen. A vemo tudi, kako pomembno je imeti prijatelje in povezave doma in po svetu. Zato bomo tudi potem, ko je Slovenija že članica EU in NATO, od znotraj zagovarjali politiko odprtih vrat obeh povezav. Verjamemo, da vsaka država, ki izpolni pogoje za članstvo, zasluži vključitev v obe povezavi in da je širitev obeh zavezništev na tej osnovi pozitiven projekt v skupno korist. Veseli smo, da so danes med nami predsedniki, sekretarji in drugi visoki predstavniki številnih naših sestrskih strank in mednarodnih organizacij iz EU, s katerimi sodelujemo. Iskreno smo veseli predsednikov in visokih predstavnikov strank iz Nemčije, Češke republike, Grčije, visokih predstavnikov fundacij Roberta Schumanna in Konrada Adenauerja. Ustanov, ki nosita imeni in tradicijo dveh ključnih očetov Evrope. Zelo smo veseli, da so danes med nami predsedniki in predstavniki sestrskih strank iz sosednjih držav: Hrvaške, Madžarske, Avstrije. Prav tako smo veseli predstavnikov iz Turčije. Dobro sodelovanje med političnimi in civilnodružbenimi organizacijami različnih držav je vedno dobra podlaga za dobro gospodarsko in vsakršno drugo sodelovanje. Spoštovani, z današnjim kongresom se vsem organom stranke izteka redni štiriletni mandat, ki ste nam ga podelili na 7. kongresu v Celju. Izvršilni odbor stranke, ki sem ga v tem času vodil, je v iztekajočem se mandatu sprejel vse potrebne odločitve za rast in krepitev stranke. Prav tako vse potrebne odločitve, da je stranka zavzela pravilno držo ob korakih nacionalnega pomena, ki jih je v tem času naredila Slovenija. Podrobnejšo statistiko dela imate v gradivu, zato o njej ne bi izgubljal časa. Naše delo ste lahko sproti spremljali in vplivali nanj. O vseh odločitvah ste bili preko elektronske pošte tekoče obveščeni. Ocenjevali ste nas sproti, prav tako so svojo oceno dali volivci. Sam lahko rečem, da je bilo delo IO v tem mandatu zelo kakovostno, resno in odgovorno. V IO so sodelovali kolegice in kolegi iz vseh regijskih organizacij, zato je bilo odločanje uravnoteženo, SDS je bila zavezana politiki enakomernega regionalnega razvoja. Vsem sodelavkam in sodelavcem iz IO, pa tudi iz Glavnega tajništva in poslanske skupine se za opravljeno delo v mandatu iskreno zahvaljujem. Bili smo dobra in povezana ekipa, postavljali smo trdne temelje, na katerih lahko uspešno gradimo tudi v prihodnje. Spoštovani! Na današnjem kongresu sprejemamo nov politični program stranke. V njem smo osvežili naše temeljne vrednote. Slovenija deli svoje vrednote z družbami istega kulturno-civilizacijskega kroga zahodne in srednje Evrope. V tem smislu sprejemamo načela pogodbe o evropski ustavi oziroma listine o temeljnih pravicah. Slovenski demokrati postavljamo v središče naslednje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Svoboda, predvsem svoboda posameznika – je najbolj središčna vrednota naše kulture in civilizacije in je lahko omejena le z enako svobodo drugih ljudi. Posameznik je lahko svoboden, če ima možnost nastopati avtonomno in če mu družbene strukture omogočajo, da uveljavlja in uresničuje svoje upravičene interese in pravice. Človekovo dostojanstvo pomeni, da vsakemu posamezniku, ne glede na raso, vero, spol, politično in socialno okolje ali kakršne koli druge razlike, pripadajo enake pravice, svoboščine, odgovornosti, ter tudi čast in spoštovanje. Pravičnost pomeni, da ima vsak posameznik enak položaj pred zakoni in pravili ter enake izhodiščne možnosti lastnega razvoja v družbi. Država je dolžna zagotavljati okoliščine pravičnosti. Solidarnost predpostavlja, da ljudje, odvisni drug od drugega, sprejemamo vzajemne odgovornosti do drugega in do družbe, tako za sedanje kot prihodnje generacije. Etični vidik solidarnosti predpostavlja, da nihče ne more biti popolnoma srečen, če so v njegovi okolici ljudje, ki živijo v pomanjkanju in si sami ne morejo pomagati. Domoljubnost je pozitivna navezanost na domovino, njeno kulturo in izročila, zlasti na jezik, kar je povezano z oblikovanjem kolektivne identitete na nacionalni in kulturni raznolikosti na globalni ravni. Vse te vrednote se lahko uveljavijo v pogojih demokracije. Demokracija ne pomeni le vladavine od večine izvoljene politične elite, temveč tudi enakopraven in strpen dialog na podlagi racionalnih argumentov ter varstvo interesov različnih manjšin. Spoštovani kolegice in kolegi! Trdno zasidrana v naštetih vrednotah in principih bo SDS vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bomo vzpostavljali družbo povezanih in sodelujočih posameznikov in družbo ravnovesja. Družbo pravičnega ravnovesja med tržno in socialno državo, družbo, v kateri bomo v dilemi ob izbiri med delom in kapitalom vedno imeli trdno vodilo. Izbrali bomo: človeka. Človeka, svobodnega in odgovornega posameznika, ki je v ospredju naših naporov za skupno dobro. Več nas bo pri tem podjetju, bolj bomo uspešni. Naša vrata so odprta. V SDS vabimo vse ljudi dobre volje, ki so pripravljeni delovati za skupni napredek in blaginjo. Smo stranka, katere člani smo ponosni na Slovenijo in na uspehe, ki smo jih dosegli doslej. Na prvih svobodnih volitvah leta 1990 sta obe naši predhodnici skupaj nastopili znotraj demokratične koalicije z geslom: Čas je za Demos! Tako je tudi bilo. Z Demosom smo demokratizirali in osamosvojili Slovenijo. Leta 1992 smo na volitvah nastopili z geslom: Skupaj bomo zmogli. Rezultat, če se milo izrazim, ni bil najboljši. Bistveno smo ga popravili že na naslednjih lokalnih volitvah. Takrat smo na naših plakatih brali: Je danes in bo jutri. Jutri bo nov dan. Za volitve leta 1996 je na naših predvolilnih plakatih pisalo: Čas je za spremembe. Volivci so nam pritrdili. A so vladajoči po volitvah spremenili njihov rezultat. Leta 2000 smo nastopili z geslom: Čas je za Slovenijo. Rezultat nam ni pritrdil. Nismo obupali, volivci imajo vselej prav. Trdo smo delali naprej. Z Novo Slovenijo smo se povezali v verodostojno in trdno koalicijo Slovenija. Podpirali smo vse državotvorne projekte vlade, mnoge smo prvi oblikovali sami. Sodelovali smo in se veselili vstopa naše domovine v EU in NATO. Močno smo napredovali na naših prvih Evropskih volitvah. Tudi zato je bilo na lanskoletnih volitvah naše geslo: Slovenija na novi poti. Združili smo potenciale iz leta 1990 ter jim dodali še nove. Priključila se nam je že nova mlada generacija. Na volitvah smo podvojili rezultat. Tega doslej v Sloveniji ni uspelo še nikomur. Hvala vam za vztrajnost, vero in pogum. Bil je včeraj in bil je čas za spremembe. Sedaj je čas za Slovenijo. Verjamemo vanjo in jo imamo radi. Sedaj je čas za Slovensko demokratsko stranko. Tisti jutri izpred enajstih let pa je danes. Slovenija je na novi poti. Skupaj jo bomo zmogli. V skupno dobro. Hvala.