Notre Dame – Naša Gospa – Marija, Jezusova mati. Ime starodavne in svetovno znane gotske katerdale v srcu Pariza. Postavljena je bila na otok Île de la Cité sredi Sene, na temelje templja posvečenega starodavnim boginjam matere Zemlje, potem galskega in kasneje rimskega templja – na poseben, svet kraj. Temeljni kamen za notredamsko katedralo so ob prisotnosti papeža Aleksandra III, v času vladavine Ludvika VII, postavili leta 1163, gradnja je potekala vse do leta 1260 in bila v celoti zaključena leta 1345. V kasnejših stoletjih je bila večkrat obnovljena, najbolj v 18. in 19. stoletju. Preživela je različne pretrese v francoski zgodovini, tudi francosko revolucijo in nacizem. Njene lepote, miline in izjemnosti se ni lotil noben zavojevalec Francije in Pariza. Ta cerkev je globoko v srcih Francozov in Evropejcev, je pojem lepote, ljubezni ter iskanja poti k ideji Božanskega.
Katedrala Notre Dame je visoka pesem gotske arhitekture. Je spomenik izjemnega znanja in predanosti vseh, ki so jo gradili. Je simfonija mojstrsko obdelanega kamna, lesa, stekla, kovine, ki odsevajo v igri svetlobe in nas dvigujejo k Božanskemu. Je druga najstarejša pariška cerkev in prva gotska katerdala posvečena Devici Mariji. Po tem vzorcu so nekaj kasneje gradili ostale veličastne gotske katedrale, kot so Chartres, Strassbourg, Reims in Avignon. Predstavlja osnovni vzorec za gradnjo vseh drugih gotskih katerdal v Evropi. Simbolika gotskih katedral je širše evropska. Zato imamo vsi Evropejci poseben, spoštljiv odnos do teh zgradb. Ko so gradili gotske katedrale so na gradbišča prihajali obrtniki in mojstri z vseh koncev Evrope in srčno ter predano podajali svoje znanje in mojstrstvo, da so nastale te zgradbe, visoke pesmi evropskega verovanja, čutenja, estetike, znanja, vsega najboljšega, kar Evropejci premoremo. In premoremo ogromno.
V ponedeljek, 15. aprila 2019 zvečer, je Naša Gospa zagorela. Zgodilo se je na prvi dan velikonočnega tedna. Velika noč je obdobje, ko kristjani verjamemo v Jezusovo vstajenje, ki nam daje novo upanje, novo moč, da vztrajamo in težimo k dobremu. Na prvi dan velikonočnega tedna je zagorela cerkev, ki je posvečena Jezusovi materi, simbolu ljubezni, usmiljenja, vdanosti Bogu. Evropa in večina sveta smo bili pretreseni. Muslimani so se, nasprotno, privoščljivo veselili in v svojem slogu, skrajno neprimerno razširjali svoje sovražne komentarje po družabnih omrežjih. Nekateri francoski „strokovnjaki“ so takoj po izbruhu požara zatrjevali, da ni prišlo do požiga, da je pač prišlo do samovžiga. Do kdaj bomo Evropejci še prenašali, da naše vrednote, našo vero, vse, kar je dobrega v Evropi, uničujejo prišleki druge, naši sovražne vere, ki jih Evropejci hranimo in denarno podpiramo, njih in njihove številčne družine, da oni zaničujejo, sovražijo in ubijajo vse, kar mi smo? ZDA je po napadu na »Dvojčka« znala ustrezno ukrepati. Kaj pa Evropa? Dovolj in preveč je bilo multi-kulti odprtih meja in širokogrudnosti!
Lepo je takoj po požaru zapisal predsednik Janša: »Ne dovolimo, da plameni prinesejo konec. Zgolj streznitev in jekleno odločnost, novo rojstvo in vstajenje.« Da, jekleno odločnost potrebujemo. Tako doma, kot širše v Evropi, kakor tudi v evropskem parlamentu. Zato pričakujemo, da nas bodo tam zastopale stranke, ki verjamejo v Evropo Evropejcev, v krščansko evropo narodov Evrope.
Naša Gospa bo obnovljena. Nikoli več pa ne bo enaka, kot je bila. Nekaj iz naše tradicije je bilo uničenega. Ne dovolimo, da se kaj podobnega ponovi. Z jekleno odločnostjo se uprimo uničevanju Evrope.
Krščanski forum SDS
Vir slike: splet