Notranji ministri EU o prihodnosti migracijske politike, schengenskega območja in Europola

Predsedstvo nadaljuje z razpravami na osnovi napredka nemškega predsedstva in se osredotoča na tri ključne elemente za oblikovanje skupne migracijske politike EU: zunanjo dimenzijo, postopke na zunanji meji EU ter koncept odgovornosti in solidarnosti.

Slovenija se pri zunanji dimenziji zavzema za skupni pristop EU z vodilno in konkretno vlogo evropske zunanje službe (European External action service). »Pomoč mora biti ciljno usmerjena in prilagojena na posamezno tretjo državo. Zato rabimo uravnotežen nabor spodbud in kazni. Kot orodja lahko uporabimo vizumsko, trgovinsko politiko in ostale oblike pomoči, v zameno za to pa mora ta tretja država sodelovati pri ponovnem sprejemu svojih državljanov,« je poudaril minister. Minister je opozoril tudi na situacijo na Zahodnem Balkanu, na kar se moramo še bolj osredotočiti, saj razmere v tej regiji neposredno vplivajo tudi na situacijo pri nas.

Razprava o prihodnosti schengenskega območja je minila predvsem v znamenju zaprtih notranjih meja in pozivov k omejitvi nenujnih potovanj zaradi pandemije covida-19. Nadzor na notranjih mejah je med drugim povzročil težave pri delovanju notranjega trga. »Nujno je zagotavljati prost pretok blaga, kar lahko dosežemo z medsebojnim usklajevanjem in pravočasnim obveščanjem,« je dejal minister in dodal, da so to osnovna načela, ki v vseh razmerah veljajo med partnerji znotraj schengenskega območja. »Zavzemamo se za to, da bi izkušnje iz aktualne situacije s pandemijo lahko koristno uporabili tudi v drugih kriznih situacijah in da bi se zatekali k vzpostavljanju nadzora na notranjih mejah le v skrajni sili,« je dejal Hojs.

Evropska komisija je decembra lani predlagala spremembo mandata agencije Europol, s čimer se portugalsko predsedstvo prednostno ukvarja. Slovenija se strinja s prednostno obravnavo tega dosjeja. Ta namreč predstavlja dobro podlago za okrepitev vloge Europola in njegove podporne vloge državam članicam pri uspešnem preiskovanju različnih oblik organizirane kriminalitete, pri čemer je zagotovljeno tudi ustrezno varovanje osebnih podatkov. »Europol ima pomembno vlogo pri sodelovanju s sosednjimi regijami, zato podpiramo krepitev vseh vzvodov, ki bodo omogočili tesnejše sodelovanje s tretjimi državami, kot so na primer neposredno sodelovanje in izmenjava informacij, pa tudi napotitev Europolovih uradnikov za zvezo v te države,« je dejal minister in dodal, da je to za Slovenijo še zlasti pomembno v odnosu do Zahodnega Balkana. »Zagovarjamo večjo vlogo Europola na področju raziskav in inovacij ter uporabi novih tehnologij, ki jih bo slovenska policija v veliki meri uporabljala. Z dodajanjem vse več nalog in pristojnosti pa moramo agenciji dodeliti tudi dodatna finančna sredstva in osebje, da bo ta lahko še naprej učinkovito podpirala preiskave v državah članicah.

Prvotno objavljeno tukaj.