Odstranitev ograje daje napačen signal ilegalnim migrantom in tihotapskim združbam na migrantski poti.
Poslanke in poslanci so na 23. izredni seji Državnega zbora obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve mag. Tatjane Bobnar. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.V razpravi o interpelaciji pa so poleg mag. Branka Grimsa, ki je na seji sodeloval kot predlagatelj, sodelovali tudi poslanci Žan Mahnič, ki je predstavil stališče poslanske skupine, ter poslanci Andrej Hoivik, Franci Kepa, Danijel Krivec, Anton Šturbej, Jožef Lenart, Alenka Jeraj, Jelka Godec in Tomaž Lisec.
Poslanec Žan Mahnič je dejal, da je bil pretekli teden v Atenah, kjer se je udeležil zasedanja parlamentarne skupščine Zveze Nato in njenega pododbora oziroma odbora za Mediteran in Bližnji vzhod, glavna tema razprav pa so bile migracije. »Odbor za Mediteran in Bližnji vzhod je tudi sprejel osnutek resolucije, ki ga bo potem skupščina sprejemala na svoji seji, v Madridu, prav tako na temo migracij,« je dejal poslanec in opozoril na nestabilne razmere tako v Afriki kot na Bližnjem vzhodu ter možnosti eskalacije dogajanj, ki bi lahko povzročale večanje migracijskih tokov. »Videli smo, kaj se je čez poletje dogajalo, ko je beloruski predsednik Lukašenko migrante zlorabljal, da jih je pošiljal na Poljsko, potem proti baltskim državam. Mislim, da smo imeli na temo migracij dober mesec nazaj ali pa dva, na predlog Slovenske demokratske stranke nujno sejo odbora, kjer sva s kolegom Grimsom opozorila na to, kaj se bo zgodilo v Italiji na parlamentarnih volitvah. In takrat sta dva kolega iz koalicije rekla, ja, kako pa vi to veste, kar nekaj že napovedujete, dajmo počakati te volitve. No, počakali smo te volitve, zgodilo se je točno to, kar smo govorili, da se bo. In videli smo kaj se je zgodilo zdaj v zadnjih dveh tednih. Italija je tako že kot leta nazaj, ko je še bila vlada, v kateri je bila Liga in pa Matteo Salvini, notranji minister, zaprla pristanišča za ladje nevladnih organizacij, ki migrantov, zanimivo, ne prestrezajo sredi morja ali proti italijanskim obalam, ampak jih dobesedno hodijo iskat na libijske obale in jih, potem vozijo v Evropo. Italija je dejala, da tega ne bo več tolerirala in da te ladje ne bodo več imele vstopa v pristanišče. Tako je nekaj sto migrantov ostalo na teh ladjah in našla se je neka začasna rešitev, da so si nekatere države Evropske unije, mislim, da jih je bilo 9 te migrante porazdelile po kvotah, dve tretjini, tretjino jih je vzela Francija in je potem Francija v bistvu svoji vladi nevladnikov dovolila vpluti v svoje pristanišče, ampak vprašanje je, koliko časa bo temu še tako. Tudi Francija ne bo tega stalno tolerirala, tudi Španija, ko sem se pogovarjal s kolegico, pa je socialistka, tudi Španija ne bo na tak način odpirala vrat kot Italija in ko sva govorila z grškim obrambnim ministrom je dejal, da je velika verjetnost ne sicer v takšnem obsegu kot leta 2015, ampak da se spet odpre balkanska migrantska pot sploh v luči nestabilnosti severne Afrike, Bližnjega vzhoda. V luči lahko tudi zaostrovanja potencialnega konflikta med Izraelom in pa Iranom. V luči zaostrovanja med Grčijo in Turčijo, predvsem pa tudi kot generator nestabilnosti vojna v Ukrajini, ruska agresija na Ukrajino. Poročilo, ki smo ga sprejeli, opozarja na vse te pasti. Opozarja na vse te nevarnosti predvsem pa poročilo ni neka vzpodbuda, da bi bili bližje kakršnikoli rešitvi na področju zakonitih, urejenih migracij, ki jih seveda podpiramo, zagovarjamo, v kolikor so zakonite, v kolikor gre za delovne vize in tako naprej, kot marsikdo to uporablja,« je poudaril poslanec Mahnič.
V nadaljevanju je opozoril, da bo Slovenija glede na migracijsko politiko sosednjih držav, lahko postala migracijski žep, tudi zato, ker je ministrica odločila, da je treba ograje na meji podreti. Poslance je tudi opozoril, da lahko računamo, da potem, ko se bo schengenska meja prestavila južneje s slovensko-hrvaške meje na hrvaško-bosansko, bo še več teh migracij iz Bosne, iz Srbije po balkanski poti. »Ministrica pa odstranjuje ovire na meji. Takrat, ko je bila v vodstvu policije, se jih je postavljalo, je nismo slišali, da bi bila takrat proti, zdaj pa pač to mora zagovarjati. In zna se zgoditi, da bo ta zadeva še bolj okrepljena. Zna se zgoditi, da bo prihajalo do še večjih problemov. In kar se bo potem zgodilo, pa je tisto, kar Avstrija zna in bo tudi naredila, se pravi, še učinkoviteje varovala in pa zaprla tudi svojo mejo. In če že takrat leta 2015, 2016 ne bi Nemčija sama dala signalov in skandinavske države, da jih bodo tako odprto, srčno sprejemali, bi Slovenija že takrat postala žep z deset, petnajst tisoč ljudmi na dan, kar seveda bi pomenilo kolaps v Sloveniji,« je povedal poslanec Mahnič.
»Kaj pa v bistvu Slovenija dela? Imamo kadrovski problem v policiji, ni interesa za varovanje južne meje, policisti, ki tam so, odhajajo. Tisti, ki so, recimo, v mejni policiji, tisti, ki so v rezervnem sestavu, se pritožujejo nad plačami, se pritožujejo nad pogoji dela, predvsem se pa pritožujejo nad usmeritvami s strani Ministrstva za notranje zadeve, kako ravnati v primeru ilegalnih migracij oziroma da te migrante dobijo,« je povedal poslanec Mahnič. Ob tem je dodal, da je Ministrstvo za notranje zadeve namenilo 50 milijonov evrov več za migracije. » Ta vlada je na napačen način zastavila obravnavo migracij, ministrica je na napačen način zastavila obravnavo migracij in zaradi tega danes v proračunu Republike Slovenije gre namesto za oskrbo starejših, namesto da bi dali za dolgotrajno oskrbo, sedaj za ilegalne migrante. In zaradi tega menimo, da ministrica, ki tako obrne svoja stališča, svoja prepričanja samo zato, da dobi nek ministrski položaj, pač ni primerna za ministrico za notranje zadeve,« je še ocenil poslanec Mahnič.
V nadaljevanju je poslanec izpostavil tudi afero Fotopub, kjer policija ni ravnala tako kot bi morala. »Marsikdo iz policije je temu tudi pritrdil, da ob takšni aferi, da ob vseh pričevanjih deklet in vseh grozotah, ki so se tam s tistimi radiatorji dogajala, policija ne naredi ne hišne preiskave ne nič, ta, ki je maltretiral punce, je celo rekel, mene do zdaj ni noben nihče nič vprašal, nihče me ni obiskal, še hvali se s tem ne in potem vidite, tam, mislim, da je bilo to na Tarči, tudi zgrožene odzive teh žrtev, ampak seveda policija nič. Le zakaj. Ja, verjetno so kakšni zanimivi tiči letali tam po Fotopubu in bi bilo neprimerno oziroma celo škandalozno, če bi kakšna imena prišla ven, kdo vse je tam bil,« je dejal poslanec. Opozoril je, da policija tudi na področju gospodarskega kriminala le-tega ne preiskuje. »V teh mesecih so se zgodile tudi številne zamenjave v policiji, tako v samem vrhu, kot tudi nižje,« je opozoril poslanec. Zaključil je, da je poslanska skupina SDS interpelacijo vložila, ker ministrica ne ravna v skladu s svojo prisego, ker ministrica ravna tako, da ponovno skuša zlorabljati policijo v ozke politične namene, predvsem pa dovoli, da se del policije z njeno vednostjo ali brez njene vednosti skuša vzpostaviti za potencialne zlorabe. »Delo ministrice v zadnje pol leta je samo to, kaj bo našla tam proti Hojsu, kaj bo našla tam proti Kanglerju in kaj bo našla tam proti Olaju. Se pravi, revizija na revizijo, seveda naj se vse pregleda, nihče nima nobenega problema, ampak ko delaš izključno kadrovske zamenjave in pa ko delaš izključno v sovraštvu, jezi, zameri, maščevalnosti do prejšnje garniture, potem imaš stanje na področju ilegalnih migracij takšno kot imaš, potem imaš stanje na področju raziskanosti gospodarskega kriminala takšno kot ga imaš, potem imaš stanje na področju raziskanosti spolnega nasilja nad ženskami takšno, kot ga imaš.«
Poslanec Danijel Krivec je prav tako poudaril, da ministrici »očitamo zlorabo funkcije in zavajanje javnosti v povezavi z migracijami. Gre za zavajanje s podatki glede posameznih migracij v nekem časovnem preseku. Gre tudi za to, da se je veliko govorilo o odstranjevanju ograje in o tem, kako se bo pripravilo strokovno podlago za ta ukrep, vendar se je ograja že pred tem začela odstranjevati.« »Dejstvo je, da ste vsi priznali, da je porast migracij v tem trenutku oziroma že nekaj časa, da ta trend naraščanja še vedno beležimo in da je s tega vidika vsaj v tem obdobju nesmiselno odstranjevati ograje. Prihajam iz Posočja, pa v zadnjem obdobju je bilo kar nekaj takih primerov, ko se je ustavilo vozilo, ki je prevažalo migrante, verjetno namen je bil seveda, da gredo čez italijansko mejo,« je povedal poslanec SDS. V povezavi z afero Fotopub se je poslanec strinjal s tem, da imamo na nek način premalo povratnih informacij s strani policije in da je policija tudi po njegovem prepričanju ukrepala premalo oziroma da ni ukrepala. »V tem primeru se je v javnosti vzbudil nek dvom o tem ali so bili ukrepi glede preiskave v aferi res narejeni strokovno ali ne. In tudi mi lahko o tem dvomimo glede na dosedanji potek te preiskave, seveda vsaj tisti, ki imamo malo predzgodovine, in ki to primerjamo z nekimi drugimi preiskavami, ki so se v preteklosti tudi dogajale na zelo podoben način;« je povedal poslanec in spomnil na primer poslanca Magajne pred leti, ki je bil dlje časa šikaniran, na koncu so se vsi dokazni materiali, v navednicah, tudi izgubili in na koncu je bil epilog, da je bil v celoti oproščen, ampak medijsko so ga pa dejansko diskreditirali in praktično uničili. Poslanec je v nadaljevanju spregovoril tudi o pomenu varnosti in sovražnem govoru.
Tudi poslanec SDS Anton Šturbej je v svoji razpravi izpostavil očitno zlorabo funkcije, zavajanja javnosti v zvezi z ilegalnimi migracijami ter odstranitvijo zaščitne ograje na južni meji Slovenije ter o opustitvi dolžnosti ravnanja in priprave strokovnih ravnanja, priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji Slovenije ter zavajanje javnosti v zvezi s tem. »Teh dveh delov se dotikam zaradi tega, ker prihajam iz območja meje s Hrvaško, ki je eden od očitkov v interpelaciji. Temeljna naloga Ministrstva za notranje zadeve je zagotavljanje varnosti in zakonitosti. Naloga Ministrstva za notranje zadeve je tudi varovanje zunanjih mej Republike Slovenije, kar pomeni, da je dolžnost ministrice pri opravljanju njene funkcije, da stori vse, da preventivno, operativno s pomočjo policije preprečuje ilegalne prehode meje. Leta 2017 je na ozemlje Slovenije prišlo tisoč 943 ilegalnih migrantov, leta 2018 že 9 tisoč 262 in leta 2019 kar 16 tisoč 258. Leta 2020 je to upadlo na 14 tisoč 636 in lani na 10 tisoč 195. V letošnjem letu pa se je glede na lansko leto število vdorov ilegalnih migrantov spet bistveno povečalo in vse kaže, da bo dosežen nov neslavni rekord. Do konca septembra je bilo teh 15 tisoč 999. Ti podatki izhajajo iz odgovora Vlade Republike Slovenije na poslano vprašanje poslanke Anje Bah Žibert. Je pa pomenljivo, da se ti podatki iz omenjenega odgovora Vlade z dne 8. 11. 2022, ne ujemajo oziroma niso skladni s podatki, ki so navedeni v odgovoru na interpelacijo, kjer so podatki drugačni in sicer, za leto 2017, tisoč 930, prehodov meje in 2018, 9 tisoč 149 ilegalnih prehodov meje in pa 2019, 16 tisoč 099 ilegalnih prehodov meje. Za obdobje od januarja 2022 do konca septembra pa že nekako 14 tisoč 742 ilegalnih prehodov meje. Zato me zanima: Kakšni so razlogi, da se ti podatki ne ujemajo in ne morem se znebiti vtisa, da se podatki po potrebi določajo? Ali jim je verjeti ali verjeti navedbam, da ministrica ustvarja pogoje za zagotavljanje varnosti ob meji, da zagotavlja, bom rekel, varnost ob meji. Menim, da ne,« je bil jasen poslanec Šturbej. Ocenil je tudi, da podatki o ilegalnih oziroma nezakonitih prehodih meje govorijo sami zase, govorijo o trendu porasta. »Trend porasta je razviden tudi pri izraženih namerah za mednarodno zaščito, za azil. Kaže tudi na očiten porast problematike zlorab našega azilnega sistema in temu pritrjuje tudi policija v svojem poročilu,« je poudaril poslanec.
»Julijska odločitev o odstranjevanju ograje na meji s Hrvaško je sporna, je neutemeljena, je neodgovorna do državljank in državljanov, je neodgovorna do Slovenije, neodgovorna za zagotavljanje varnosti. Odstranitev ograje daje napačen signal ilegalnim migrantom in tihotapskim združbam na migrantski poti,« je povedal poslanec Šturbej.
Dodal je tudi, da je v prvih devetih mesecih bilo po podatkih Frontexa na zunanjih mejah v EU registriranih več kot 228 tisoč nezakonitih prehodov, od tega se nekako deli na vzhodno sredozemsko pot in pa centralno sredozemsko pot, ki potem se nekako kanalizira na zahodno balkansko pot. »Tu me predvsem zanima oziroma zanima tudi naše ljudi ob meji: Kako bo potem, ko stopi Hrvaška v schengenski informacijski sistem oziroma varovanje zunanje meje Evrope, ko bo potrebno varovati tisoč 350 mej? Ali bomo mi, ki živimo ob meji, deležni podobne varnosti, kot smo jo sedaj, ker vemo, da v Ljubljani ne občutite toliko tega, ampak mi ob meji pa sigurno.«
Poslanec Franci Kepa je prav tako opozoril, da je odstranitev ograje, ki jo je zahtevala notranja ministrica Bobnarjeva povzročil večanje števila ileganih migrantov. Tudi poslanec Kepa opozarja na to, da bi Slovenija lahko postala migrantski žep. »To se bo v kratkem videlo. Saj verjetno nima nihče nič proti, da se ubogim pomaga, otrokom in ženskam, ekonomskih migrantov pa Evropa ne more sprejeti niti iz Afrike niti iz Azije, kaj šele Slovenija.« Poslanec je opozoril tudi na nedopustno favoriziranje ene kandidatke za predsednico republike preko dopisa z Ministrstva za notranje zadeve. Glede afere Fotopub pa je poslanec opozoril, da je bilo ukrepanje pri preiskavi prepočasno. »Sam akter se javno hvali, da ga policija še ni obiskala; ne vem, mogoče ga zdaj že je, kakšen mesec nazaj se je zelo hvalil. Se pravi, ali ima tako zavetje ali… To, da se javno hvali, da ga policija še ni obiskala, da ni interesa, verjetno ni dobro za preiskavo, kajne. Izkoriščanih je bilo veliko mladih deklet v tej aferi, nekatere so bile spolne sužnje, ne vem, kaj vse so delali, kdo je tu udeležen, ali so tudi nekateri politični veljaki v tej aferi; mogoče je pa zaradi tega tako velik interes, da se to ne bo hitro odvijalo in hitro raziskovalo, to je prav verjetno,« je ocenil poslanec.
Poslanec SDS Andrej Hoivik je posebej spregovoril o aferi Fotopub, kjer so bila dekleta, celo mladoletna, žrtve podtikanja prepovedanih drog, tako imenovane droge za posilstvo. »Pričevanja teh deklet so se prvič v javnosti pojavila 11. avgusta in ker ni bilo javne obsodbe tega dogodka, tudi mainstream mediji, torej nacionalna televizija, druge komercialne televizije niso o tem nič poročale do približno 22. avgusta, ko je pa pač zgleda javni interes in tudi socialna omrežja so hvala bogu naredila svoje, so začeli objavljati, kaj se je dogajalo več let oziroma zadnjih par let, pa posebej v času korona virusa, v Fotopubu,« je spomnil poslanec in dodal, da se ministrica ni zganila, dokler Slovenska demokratska stranka ni začela z razpravami v Državnem zboru na to temo.
»Zelo radi izpostavljate v vladni koaliciji tudi gospo Niko Kovač, direktorico Inštituta Osmi marec, ki sedaj sicer pelje po našem mnenju nezakonito kampanjo za 27. november. In kaj je ona dajala na pričevanja in anonimne prijave prizadetih deklet? Rekla je in spet citiram: »da je uživanje prepovedanih mamil človekova legitimna pravica, sicer pa nekoliko nelegalna.« Konec navedka. To je objavila na socialnem omrežju Facebook. In res me zanima, spoštovani, kaj na to poreče ministrica, seveda tega odgovora mi ne bo dala, kajti pač to je njeno osebno mnenje, torej osebno mnenje gospe Kovačeve, ampak je pa zanimivo, da tako v javnosti daje občutek kako se zavzema za ženske, kako se zavzema za spolno nedotakljivost, ko pa pride do enega primera oziroma do teh primerov je bilo več, ko so ti spolni delikti storjeni iz provenience, kateri ona pripada, pa je nemudoma bila tiho in kar nekaj časa je trajalo, preden je obsodila vse te stvari, hkrati pa je dejala, še enkrat, da je uživanje prepovedanih drog legitimna pravica, sicer pa nekoliko nelegalna. Res neverjetno. In pravzaprav ta dekleta, ki so bila posiljena oziroma domnevno posiljena, niso imele izbire, kajti te droge za posilstvo po navadi ne vzameš prostovoljno, ampak ti je podtaknjena v pijačo, zato tudi mladi vemo, ko gremo na žurke, je pravilo, da vedno prosiš za zaprto pijačo, sploh dekleta zaprosijo za zaprto pijačo, da do kakšnih takih stvari ne more priti. In zdaj me res zanima, ali so to vaši vzorniki, draga vladna koalicija, spoštovana ministrica?«, se je vprašal poslanec in dodal: »Res najmanj žalostno, če ni celo tragično je, da sodelujete s takimi vodji, ki so zdaj vodje vaše civilne družbe, s katero tako dobro sodelujete.«
»Zdi se mi, da je samo ta afera Fotopub pokazala, da ko gre za vrh leve politike, da policija ravna zelo, bom rekel, zelo zanimivo, no, bom uporabil ta izraz, no in se mi zdi, da so bili pritiski z vrha, tudi ministrice, teh sicer dokazov nimam, ampak najbrž kar prisotni,« je povedal poslanec in dodal, da upa, da se bo v prihodnje naredilo več, da »bomo zaščitili naše mladoletne državljane in državljanke.«
Poslanec Jožef Lenart je izpostavil opustitev dolžnega ravnanja ter neučinkovito politiko varovanja meje, torej naše južne meje, ki je tudi meja Evropske unije oziroma tako imenovana Schengenska meja, in opozoril na večanje števila ilegalnih migracij. »Dejansko so za ilegalnimi migranti tihotapske združbe, kriminalne združbe, ki služijo na veliko na teh ubogih ljudeh, ki so dejansko zapustili svoje kraje iz takih in drugačnih razlogov in seveda, potem je velikokrat še tako, da jih ti tihotapci, ne, še povabijo zraven nazaj k tem nečednim dejanjem, tako da se potem nekateri seveda tudi pridružijo k pomoči za tihotapljenje ljudi,« je povedal poslanec.
»Mi dejansko delamo popolnoma nasprotne ukrepe od naših sosed. Italija je zaostrila migrantsko politiko, enako Avstrija, Madžarska migracije učinkovito zamejuje, mi pa smo šli v odstranjevanje tehničnih ovir,« je povedal poslanec SDS. »Na vas, ministrica, je odgovornost, da poskrbite za ljudi, sedaj če to delo delate preveč z nekim pedagoškim pristopom, potem boljše, če greste v kakšno nevladno organizacijo kot pa na Ministrstvu za notranje zadeve,« je zaključil poslanec SDS.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je spomnila, da je poslanska skupina SDS vedno, ko je vložila interepelacijo proti aktualnim ministrom, bila obtožena, da se vlaga neutemeljene interpelacije, pa se je nato velikokrat izkazalo, da smo imeli prav. »Na primer pri interpelaciji proti ministru Lukšiču, takrat, zaradi zlorabe evropskih sredstev pri gradnji Stožic. Se je vse izkazalo, da je bilo res. Potem smo imeli interpelacijo proti ministrici Kresalovi, ministrici za notranje zadeve, zaradi zlorabe državnih sredstev pri najemu stavbe NPU. Interpelacija ni uspela, ampak čez dve ali tri ali pet let je bilo to, kar smo trdili v interpelaciji dokazano na sodišču. Potem smo imeli dvakrat interpelacijo proti gospe Milojki Kolar Celarc, ki je naredila ogromno škode in rezultate imate sedaj v zdravstvu,« je naštela Jerajeva.
Poslanka je nato izpostavila interpelacijo proti ministrici Bobnarjevi. »Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je ob migracijski krizi takrat pred leti že povedal, da je potrebno jasno ločiti izraza begunec in migrant in to je tisto, o čemer mi ves čas govorimo in ne pristajamo na to, da se to enači, ker to ni enako. Kot sem rekla, tudi Visoki komisariat Združenih narodov je poudaril, da je potrebno ločevati izraza begunec in migrant. Begunci so osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem, prečkajo nacionalne meje in iščejo varnost v sosednjih državah, pridobijo mednarodno priznan status beguncev, azil in tako naprej, opredeljuje in ščiti jih mednarodno pravo. Temelj za zaščito beguncev je konvencija o beguncih iz leta 1951, ki določa kdo je begunec in tako naprej. Migranti pa so neka druga kategorija ljudi, ki se selijo predvsem za to, da bi z iskanjem dela izboljšali svoj standard, ne pa zaradi neposredne nevarnosti preganjanja ali smrti, lahko se selijo zaradi izobraževanja, združitve družin, drugih razlogov in se za razliko od beguncev, ki se ne morejo varno vrniti domov, se običajno lahko vrnejo domov, se pa ne želijo, ker pač so se odločili, da bi radi živeli v neki drugi državi, kot sem rekla, zaradi različnih ali gmotnih vprašanj ali česarkoli drugega. In to je osnova v zvezi, torej osnova o kateri se mi pogovarjamo od leta 2015, ko so se začele prve ilegalne migracije v Evropo. In ne pristajam na to, da nam govorite, da govorimo nebuloze, da blebetamo in ne vem kaj, vsaj v osnovi se moramo strinjati verjetno, da izraz migrant pa begunec ne pomeni eno in isto in ne pristajamo na to, da se pač to tlači vse v en koš, ker to ni vse enako,« je povedala poslanka in dodala, da čeprav koalicija trdi, da zaščitne ograje ne ščitijo pred migracijami, »pa jih vendarle onemogočajo.«
»V zadnjem obdobju je zaščitno ograjo postavila Poljska na meji z Belorusijo in po dokončanju te ograje se je število ilegalnih migrantov iz Belorusije zmanjšalo na praktično nič. Za Poljsko je ograjo dokončala Litva. Prav tako so preprečili ilegalne migrante. Latvija jo gradi, Finci jo gradijo, samo pri nas smo bolj pametni od vseh drugih in pri nas je pa ne rabimo,« je povedala poslanka. Izpostavila je tudi dejstvo, da vladna koalicija zagotavlja dodatnih 51 milijonov evrov za področje migrantov. »Torej, do sedaj smo imeli 9 milijonov, zdaj dodajamo 51 dodatnih milijonov in istočasno nam ministrica tukaj reče, da nas ne stane nič več, da ni nobenega problema, da vse delamo, pač vse lepo teče, mirno in čisto, okej, saj če porabimo 15 evrov na dan za enega, potem najbrž res ne rabimo 51 milijonov,« je poudarila Jerajeva.
»Nekdo je rekel, da je ministrica glede afere Fotopub vse zadovoljivo pojasnila. Zame ni zadovoljivo pojasnila. Namreč dejala je da policija ni reagirala takoj, ko bi lahko oziroma ko bi po uradni dolžnosti morala. Mi smo na televiziji poslušali, pa v medijih brali, da policija ni ukrepala, ker ni imela uradnih prijav. Tudi, če nima uradne prijave, policija, če zazna sume, lahko po zakonu ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, in to je tisto, na kar smo opozarjali in kar se ni zgodilo,« je izpostavila poslanka in dodala, da deli mnenje s kolegi, da ministrica ni odigrala dovoljšne vloge, da ima več pristojnosti in možnosti ukrepati kot se je iz tega izkazalo.
vodja poslanske skupine Jelka Godec je izpostavila poročilo Frontexa, ki govori, da je v tem trenutku 73 % povečanje ilegalnih migracij v primerjavi z enakim obdobjem lani, torej oziroma največ po letu 2016. »Tudi ministrica Fajon je danes iz Bruslja, kjer zasedajo zunanji ministri, povedala, da ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih pribežnikov postala Slovenija nekakšen žep in da bo seveda potrebno tudi ponovno vzpostaviti oziroma uvesti nadzor na meji,« je povedala poslanka Godčeva.
Tudi poslanec SDS Tomaž Lisec je izpostavil podatke Frontexa glede višanja števila ilegalnih migrantov ter besede zunanje ministrice Fajonove. »Ljudje v Posavju so zgroženi nad tem, da ministrica vabi ilegalne migrante v Slovenijo, podira ograjo in ogroža varnost ljudi, ki živimo ob meji. Kršite zakone, ogrožate varnost slovenskih državljanov,« je poudaril poslanec. Ob tem je dodal vprašanje, ali držijo informacije, da posavski policisti ne smejo aktivno loviti ilegalne migrante.
Foto: Matija Sušnik, DZ
