Iskanje

Pridruži se

Noben sklep vlade 2004 – 2008 ni odpravljal določb o dostopnosti arhivskega gradiva

Odlikovanje bivšega šefa tajne politične policije metodam nedemokratične totalitarne prakse vrača legitimnost. Poslanec Franco Juri je za medije podal izjavo, da je sporazum, ki ga je z Arhivom RS podpisal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik, omenjen tudi v poročilu delovne skupine, ki ga je vlada Janeza Janše dobila leta 2008. Vlada je bila po navedbah vodje poslanske skupine Zares uradno seznanjena z vsemi akti in dokumenti, ki so nastali na podlagi uredbe z Janševim podpisom. Janša se zapleta v lastne pasti, v lastne laži, v lastne manipulacije, je poudaril Juri. Janševe torkove besede v Odmevih so tako po Jurijevem mnenju “potrdilo, da imamo opravka z nevarnim fenomenom sistematičnega laganja in sistematičnega pretvarjanja dejstev”.Navedbe poslanca niso točne. Sporazum, ki ga je podpisal nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik ni omenjen v poročilu vladne delovne skupine, ki ga je obravnavala vlada, temveč je omenjeno poročilo Arhiva RS, katere vsebine ne moremo komentirati, ker z njim ne razpolagamo.Je pa v poročilih vladne delovne skupine omenjen izvorni problem arhivov – sporazum, ki sta ga podpisala bivši direktor Sove Podbregar in tedanji direktor Arhiva RS Matić. Sporazum Podbregar – Matić je nezakonito ukinil določbe zakona, ki nalagajo predajo arhivov SDV Arhivu RS. Vlada Janeza Janše je zagotovila, da so bili ti preostali arhivi popisani in v prvem trenutku vsaj formalno predani Arhivu RS, s čimer se je zagotovilo, da se ne bi uničevali, kot večina arhivov pred tem. Danes vemo, da so ti arhivi obremenjeni tudi z državnim terorizmom, katere posledice je pomagal sanirati današnji predsednik republike Danilo Türk. Iz razloga predaje gradiva je bil uveden sistem dvojnega ključa Arhiva RS na lokaciji Sove, ki pa bi moral biti ukinjen eno leto po sprejemu zaključnega poročila vladne delovne skupine, saj je vlada sprejela sklep, da mora Arhiv RS v enem letu sprejeti pogoje za prenos teh gradiv v prostore Arhiva RS. Gospod Matić, ki je ponovno direktor Arhiva RS, naj pojasni, ali je ta sklep vlade izpolnil. Noben sklep vlade 2004 – 2008 ni odpravljal določb Zakona o arhivih glede dostopnosti arhivskega gradiva. V prvem vmesnem poročilu delovne skupine je dopuščena možnost, da ima Sova v lasti gradivo, ki ni arhivsko, torej ima status tekoče baze Sove, vse ostalo se preda Arhivu RS. Primer takega gradiva je sodelavska mreža ali zadeve, ki so še v operativni obdelavi. Ta predlog ni v ničemer odpravljal določb Zakona o arhivih.Iz spremljajočih podatkov, ki so v primeru dokazane laži predsednika republike o tem, da primer državnega terorizma v Velikovcu pozna samo iz medijev, lahko zaključimo tudi, da je temeljni problem Sova. Ta je v zadnjih dneh modro tiho, medtem, ko se polemika odvija predvsem na relaciji SDS – Arhiv RS. Sova je 16 let ovirala in zavirala predajo arhivov in očitno v določeni meri uspela preslepiti tudi vlado v mandatu 2004 – 2008. Da Sova ni urejena in demokratično nadzirana služba, je očitno tudi iz ostalih poročil, ki jih je sprejela vlada. V letu 2007 so bili razkriti tajni finančni fondi, nezakonito ustanavljanje podjetja, prikrivanje naprav za prisluškovanje parlamentarnemu nadzoru, izvenproračunsko financiranje, prekoračitev pooblastil iz 21. člena ZSova, zlorabe tajnih lokacij s strani zaposlenih oseb, zlorabe finančnih sredstev, zloraba instituta tajnega sodelavca za namen utaje davkov, zloraba Sove v politične namene v primeru afere Rop – Podbregar ter mnogo drugih nezakonitosti dokazuje, da v Sovi niso odpravljene prakse totalitarnih služb. Zaskrbljujoče je, če so te prakse pogojene s ščitenjem oseb, ki bi morale biti procesirane na sodiščih zaradi zločinov zoper človekove pravice ali se uporabljajo za to, da branijo nedemokratične totalitarne prakse preteklosti. Odlikovanje bivšega šefa tajne politične policije tem metodam vrača legitimnost, legitimacija z najvišjega političnega mesta v državi pa dobiva logična pojasnila.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.