Niko Kavčič je po mnenju mnogih povedal resnico
torek, 9. 3. 2010Revija Reporter je objavlila intervju z nekdanjim ministrom za notranje zadeve Dragutinom Matejom.Celoten intervju objavljamo v nadaljevanju. Glavni očitek proti notranji ministrici Katarini Kresal, zoper katero ste opozicijske stranke vložile interpelacijo, je najem prostorov podjetja Ram Invest na Dimičevi ulici za delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada. Pred tem je ministrica razveljavila vašo pogodbo, po kateri bi se ministrstvo skupaj z vsemi uradi preselilo v objekt na Litostrojski. Lahko zelo na kratko pojasnite, zakaj je nova pogodba slabša od tiste, ki ste jo podpisali vi?Zadeva je zelo preprosta. V našem primeru je šlo za predpogodbo države oziroma ministrstva s podjetjem v stoodstotni državni lasti, ki bi takoj postala lastnik tega podjetja. Letna mesečna anuiteta, ki bi jo ministrstvo plačevalo, bi bila višina zneska lizinga, ki ga je to podjetje najelo. V drugem primeru pa gre za plačevanje najemnine zasebnemu podjetju Ram Invest, s katerim se bo plačevalo za lizing tega podjetja. Podjetje je lastnik tega objekta, država pa mu bo pomagala plačati lizing. To je zelo velika razlika.Po vaši pogodbi bi MNZ postalo lastnik stavbe na Litostrojski čez dvajset let.Ne. Ko sem podrobneje preučil pogodbo, sem ugotovil, da bi bila država lastnik objekta takoj. Z dnem, ko bi družba DSU prevzela objekt, bi bila lastnik. Če je družba v stoodstotni lasti države, je potem lastnik država. Nobeno ministrstvo ni lastnik nobenega objekta, ampak je to država RS; ministrstva z njimi zgolj upravljajo in gospodarijo.V čigavi lasti pa bi bila stavba MNZ na Štefanovi in ostali prostori, ki jih uporablja?V pogodbi je omenjena možnost, da se ti prostori prodajo, da bi zmanjšali letne oziroma mesečne anuitete. Druga možnost pa bi bila, da bi prostore uporabljali drugi državni organi, in sicer bi lahko prostore na Beethovnovi uporabljalo bodisi ustavno sodišče bodisi državni zbor, saj obema primanjkuje prostorov, parlament pa celo najema prostore v centru. Če te možnosti ne bi bilo, pa bi preko podjetja DSU to prodali in s tem zmanjšali delež plačila. Da bi prostori prešli v last DSU, je popolna izmišljotina.Ali drži, da stavba na Dimičevi ulici nima ustrezne protistrelske in protiprisluškovalne zaščite, ki jih objekt na Litostrojski ima?Ne poznam tega objekta podrobno. Mislim pa, da nima neprebojnih zunanjih šip in da imajo znotraj prislušno varen prostor, vendar pa celoten objekt ni zgrajen po standardih, ki bi onemogočali prisluškovanje od zunaj. Današnja tehnologija omogoča relativno lahko prisluškovanje z razdalje nekaj sto metrov tudi skozi zid, ne samo skozi steklo.
Pri sporni pogodbi Kresalovi očitate tudi sum zlorabe položaja, ker podjetje Ram Invest vodi Igor Jurij Pogačar, ki naj bi bil poslovni partner odvetnika Mira Senice, življenjskega sopotnika Kresalove. Ta seveda trdi, da je Pogačarja zgolj enkrat zastopal kot odvetnik. Imate drugačne podatke?Bolj pomembno je , da je LDS že prej želela poskrbeti za najem teh objektov. V enem primeru je bil vmešan tudi minister Zalar, ki je skušal na te objekte pripeljati tožilstvo iz dveh lokacij, kjer zdaj delujejo. Na Trgu OF so prostori celo v lasti države, drugi del pa je v prizidku MNZ, kjer je bila nekoč Gospodarska zbornica. Poleti je Zalar močno pritiskal na generalno državno tožilko, da mora najeti prostore na Dimičevi. Ker se tožilstvo ni hotelo podrediti, so se odnosi med generalno tožilko in ministrom ohladili. Pozneje so za najem teh prostorov nagovarjali ministrstvo za zdravje, da bi tja preselilo nekaj direktoratov, vendar nad tem niso bili niti najmanj navdušeni. Skratka, LDS je hotela te prostore dati v najem že prej, zato težko verjamem, da je šlo za naključja.
Problematično se vam zdi tudi, da je v primeru Baričevič policija o njegovi smrti prej obvestila notranjo ministrico kot tožilstvo in sodišče.Kje vidite Kresalovo v tem omrežju, ki je vplivalo na sporno vrnitev nevarnih psov lastniku Sašu Baričeviču?Ne morem trditi, da je kakorkoli vplivala na to, saj za to ni konkretnih dokazov. Prvi problem je, če v operativni zadevi policija obvesti ministra, ki nima pristojnosti nad vodenjem policije, preden naredi karkoli drugega. Gre za hudo profesionalno napako policije. Lahko ugibamo, ali gre za napako posameznika ali gre za avtomatizem, vpeljan pod novo vlado, za kar kaže več znakov. Gre za direktne stike in informacije od ministrice do njenega partnerja, ki je kot odvetnik poskrbel, da so bili ti psi vrnjeni. Sporno je najmanj to, da je ministrica informacije, do katerih ne bi smela imeti dostopa, posredovala osebi, ki ima interes, da se pripravi na svojo obrambo. Policija je naredila napako tudi v primeru, ko je dopustila državni sekretarki kmetijskega ministrstva, da je vstopila za policijski trak. Gospa je izjavila za medije, da so jo prepoznali. Prepričan sem, da policisti ne poznajo vsakega državnega sekretarja, zato je očitno nekdo poklical, da jo morajo spustiti. Dvomim, da bi policisti sami naredili takšno napako. V času mojega ministrovanja se ni zgodilo, da bi policisti dovolili stopiti za trak osebam, ki tam nimajo kaj početi. Ne zdrži, da je kot prijateljica pomagala sestri, ki je bila v šoku. Tja bi morali pripeljati strokovnjake. Dvomim, da je državna sekretarka usposobljena za psihično pomoč osebi, ki je v šoku. Sploh pa se to ne počne v prostoru, kjer poteka policijska preiskava. Zelo zanimivo je tudi, da je bilo policiji zelo hitro prepovedano vstopiti v stavbo. Morda so bili tam kakšni dokazi, ki bi dodatno osvetlili celotno zadevo. Neprimerno je, da je vrh policije skušal to zadevo pomesti pred prag, pri čemer so se izvajali pritiski na policiste in na javnost. Nekaj dni policija ni mogla ukrepati, sodišče pa se je pritožilo, da jim niso sporočili bistvene stvari, da gre za potencialen sum zlorabe živali. Tako preiskovalni sodnik ni mogel opraviti preiskave tudi o tem. Dodaten zaplet je povzročila še pokojnikova sestra z izjavo, da je bil njen brat umorjen. Dvomim, da bi policisti naredili toliko napak, kar kaže na to, da je nekdo nanje izvajal pritisk in oviral preiskavo.Omenili ste državno sekretarko, ki se je pojavila kot družinska prijateljica, kar nekako potrjuje sum, da pri vrnitvi psov vendarle ni bilo vse v redu. To je sicer predmet interpelacije, ki ste jo vložili proti kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku.Navadnega državljana boste težko prepričali, da so to zgolj naključja. Očitno je šlo za neke povezave in zaradi pritiskov na policiste dvomimo, da bodo ti zmožni izvesti korektno preiskavo.Kresalova na vložitev interpelacije odgovarja, da SDS moti, ker preiskava o Patrii poteka zgledno in ker ni več izgubljenih depeš. Torej lahko kmalu pričakujemo kazenske ovadbe?Če je to res, potem bi pričakoval, da bi že bile, toda najprej morajo na podlagi zapisnika finskih kriminalistov izvesti najmanj informativni pogovor z gospodom Kosom, ki je na Finskem aprila izjavil, da policija ima depeše. Generalni direktor policije in njegovi sodelavci pa ne vedo zanje. Treba bi ga bilo torej vprašati, kje je dobil depeše. To je le ena niansa preiskave v tej zadevi. Ta zadeva (Baričevič – op. p.) nima nobene zveze s Patrio. SDS ni programiral tega dogodka, tudi vedeli nismo, da se to dogaja in da se je dogajalo dalj časa. Poskusi so bili, da se psi takoj kremirajo, vendar so posamezniki, ki so videli ta gnus, to preprečili. Sistem je želel uničiti dokaze, potem bi bila to zgodbica, ki si jo je izmislila neka stranka in nekaj posameznikov. Šlo je za načrt, kako razvodeneti zadevo.Je bila po vaši oceni policija zlorabljena tudi v primeru, ko so kriminalisti vašega predsednika Janeza Janšo zasliševali zaradi prebranih izjav iz zapisnika pogovora parlamentarnih strank o reševanju mejnega spora s Hrvaško, čeprav je bil ta zapisnik kot zaupen označen šele v času Pahorjeve vlade?Absolutno. To so zadeve, na katere bi morala biti policija pozorna. Prej ali slej bo treba narediti preiskavo o tem, kdo so osebe, ki so dajale takšna navodila izvajalcu. V tej verigi se lahko ugotovi, kdo je dal prvo navodilo. Žal je od vsega ministričinega poudarjanja, da je edina prava pot pravna pot ostalo zelo malo.Kako velik center moči je po vašem Miro Senica? Vam je znano, kako močno je to omrežje in kateri ljudje so del tega omrežja?Tukaj gre za večletno sodelovanje z različnimi ljudmi. Miro Senica in njegovi najbližji sodelavci so želeli imeti neposreden vpliv na politiko, zato je bila Kresalova idealna za predsednico LDS: je simpatična, zna govoriti in nastopati. Problem pa je, ker je interes te naveze v LDS kapitalski. Zelo nenavadno je tudi, da se v obdobju, ko se zmanjšujejo sredstva za varnost policistov, za nakup policijske opreme, kupuje nov vodni top. To je pol milijona evrov. Težko ugibam, ali se tudi za tem projektom skrivajo kakšni poslovni interesi; je pa nenavadno, da je vodni top pomembnejši od varnosti policistov. V času mojega ministrovanja smo s prihranki ministrstva kupovali nove in sodobnejše policijske avtomobile ter opremljanje policistov, Kresalova pa je ta razpis prekinila in se odpovedala tem sredstvom, toda zdaj kupuje vodni top. Je ta vodni top pomembnejši od sto novih policijskih vozil, ki bi jih dobili za ta denar?Če ostaneva pri Seničevem omrežju: videli smo vsakoletni sprejem mladih poslovnežev iz združenja Yes pri Senici. Ali je ta skupina vplivnejša od omrežja Gregorja Golobiča ali Kučanovega Foruma 21?Težko bi rekli, da je katero od teh omrežij bolj vplivno, nedvomno pa je, da se na teh srečanjih odvijajo posli. Denimo glede falcona ali kaj drugega, užaljeni pa to potem spravijo v javnost. Žalostno je, da po teh srečanjih Kresalova izjavi, da gre za cvet slovenskih intelektualcev. Kaj smo potem vsi ostali, ki smo končali fakulteto, pa nismo v tem združenju? Kaj so vsi akademiki v Sloveniji? Kaj so profesorji na univerzah? S takšnimi izjavami se norčuje iz vseh nas, posebej pa akademikov, znanstvenikov, raziskovalcev, Instituta Jožef Stefan…
Podoben je tudi eden od očitkov notranji ministrici, ki jih je izrekel dolgoletni član LDS Niko Kavčič, ki kot nekdanji šef gospodarskega oddelka udbe in bančnik velja za enega najbolj vplivnih ljudi iz ozadja. Tudi vaš predsednik Janša je v svojem zadnjem prispevku na spletni strani SDS pisal o ljudeh iz ozadja. Vam je kot bivšemu notranjemu ministru in častniku z obveščevalnimi izkušnjami znano, katere mreže iz ozadja vplivajo na slovensko politiko in kateri pripada Niko Kavčič?To je zelo zapleteno vprašanje. Če pogledamo enostavno, v vsaki družbi nastajajo neka omrežja, bodisi socialna bodisi politična, ta omrežja imajo različne interese vplivanja na družbo. Pri nas smo s postopkom tranzicije šli v smer, da so se ljudje na najvidnejših mestih s privatizacijsko zakonodajo – to sega v leto 1989 in 1990 v obdobje Anteja Markovića – začeli povezovati, da bi med seboj ustvarili neko mrežo, ki jih je na neki način varovala. Iz prejšnjega sistema je nastalo nekaj družbenih elit, ki se med seboj v ozadju spopadajo za prevlado, bodisi so to strukture, ki izhajajo iz prejšnje zveze komunistov, bodisi strukture iz ZSMS bodisi strukture, ki izhajajo iz udbe in SDV, nekateri politiki pa so skušali obvladovati omrežje tudi mimo vsega tega. Te strukture so v nenehnem prerivanju. Zelo lep primer iz preteklosti je bil LDS, ki je imel tri frakcije. Skupaj jih je držal le dr. Janez Drnovšek. Po njegovem odhodu je razpadla na tri različne strukture: ena je šla v SD, ena je ustanovila Zares, ena pa je ostala v LDS.Niko Kavčič je med razpadom LDS ostal v Kacinovi struji oziroma stranki, po prihodu Katarine Kresal pa se je razšel tudi z njim.To je logično. V nekem krogu sem slišal, da je Katarina Kresal projekt posameznikov, ki želijo preko stranke obvladovati nekatere zadeve. To so izjavili precej ugledni ljudje, tudi tisti, ki pri tem sodelujejo in so zelo premožni. Ker gospod Kavčič k temu ni bil povabljen, se je skušal ograditi od tega. Skrajno grdo pa je, da ga je podpredsednik LDS Slavko Ziherl na novinarski konferenci kot psihiater skušal okarakterizirati, da z njim ni vse v redu. To kaže na skrajno sprevrženo moralno naravo te stranke. Tudi če res tako misli, ni primerno, da to govori na novinarski konferenci in človeka diskreditira na tak način. Če se nekdo, ki se poklicno ukvarja z duševnim zdravjem ljudi in jim pomaga, kaj takega privošči nekje na zahodu, bi ga profesionalno združenje verjetno izključilo iz svojih vrst. Dejstvo pa je, da je gospod Kavčič po mnenju mnogih ljudi povedal resnico.Četudi se lahko s Kavčičem strinjamo, pa se mi vendarle zdi problematično, da obstaja neka skupina iz ozadja, ki načrtuje menjave po strankah in celo predsednika vlade.Ni govoril na pamet. Ima dolgoletne izkušnje, kako se pripravljajo kakšne menjave in pozna tudi okoliščine menjave Kacina s Kresalovo. Seveda o tem raje ne govori, saj vpleteni takoj zagrozijo s tožbami.Bi lahko za Kavčičem stal Kučan?Mislim, da ne. Po mojem se je Kavčiču zdelo dovolj vseh teh afer in je spregovoril. Dvomim, da za njim stoji Forum 21 ali pa Kučan. Vem pa, da so tam zelo zaskrbljeni, kako se bo vse skupaj razpletlo.Se po vašem obetajo spremembe v vladnih strankah in celo na vrhu vlade? Kdo bi lahko prevzel njene vajeti? Zelo jasno je treba ločiti dve stvari: eno je sprememba vlade, drugo pa spremeniti možnosti vladanja v tej državi. V parlamentu imamo koalicijo, ki je relativno trdna, vsaj takrat ko je interes obdržati oblast. Takrat je interes vladajočih strank močan. S težavami znotraj Desusa si je levi trojček zagotovil dovolj glasov; imajo 46 glasov in lahko izglasujejo, kar želijo, seveda pa morajo biti navzoči vsi. Čeprav je to relativno krhka večina, je levi trojček trdno zavezan k vladanju. Druga stvar pa je, ali bodo vsi ministri ostali do konca mandata. Opazimo lahko, kako se krčevito brani ministre, čeprav počnejo veliko hujše napake kot Erjavec. Če bodo izvedli menjave ministrov, bodo pazili na stabilnost koalicije in trdnost vlade. Največji problem pa je, da se ta vlada ukvarja sama s sabo in z aferami, ki jih ne proizvaja opozicija, kot želijo prikazati, to pa jim vzame veliko energije za stvari, ki za to državo niso pomembne.Ali lahko lokalne volitve povzročijo kakšne spremembe na državni ravni?Lokalne volitve na to nimajo vpliva. Velik in močan vpliv bodo imele na lokalno okolje, saj bodo ponekod izvoljeni novi župani in novi svetniki. Stranke se bodo stehtale, ali so bile bolj ali manj uspešne od prejšnjih lokalnih volitev, na samo strukturo parlamenta pa to ne bo vplivalo.Kaj v SDS pričakujete od lokalnih volitev? Najmanj ponovitev rezultata izpred štirih let, v nekaterih okoljih pa tudi izboljšanje. To jemljemo kot zelo pomemben korak v nadaljnji izgradnji stabilnosti stranke. Želimo obdržati župane in še kakšnega pridobiti, se okrepiti v občinah, kjer smo prej imeli slabše rezultate. S tem računamo na možnost vplivanja na boljši rezultat na državnozborskih volitvah. Na državni ravni smo kljub vsemu dosegli boljši rezultat kot leta 2004, kar pomeni, da je naša baza relativno stabilna. Treba je narediti organizacijske prijeme.Leta 2006 ste med strankami dosegli prvo mesto.Računamo, da ga bomo obdržali in da bomo dosegli še boljši rezultat glede na število volilnih glasov. Vsaka stranka lahko po svoje razlaga rezultate in nekateri gledajo na rezultate po mestih, drugi pa povsod.Kaj lahko dosežete v Ljubljani, ki je tradicionalno levo usmerjena?V Ljubljani lahko stranka izboljša svoj rezultat glede števila glasov, imamo kar precej rezerve. Lahko bi dosegli še enkrat več kot nazadnje, kar bi bil res večji napredek. Pri različnih scenarijih, kaj bodo storile leve stranke, so odprta tudi druga vrata. Če bi vse stranke nastopile z močnimi županskimi kandidati in bo Janković samo kandidat ene stranke, potem njegova zmaga ne bo več tako samoumevna in ne bo absolutnega favorita. V takem primeru imamo tudi mi več možnosti, da posežemo po tem mestu, zlasti če bo prišlo do drugega kroga.Ali boste imeli svojega kandidata ali skupnega?Imeli bomo svojega kandidata, če pa bi prišli v drugi krog, smo se pripravljeni pogovarjati z drugimi strankami o vzajemni podpori.Se morda že ve, kdo bo vaš kandidat?Ne.Govori se o dr. Žigi Turku.Pred kratkim sem prevzel vodenje ljubljanskega odbora in te razprave še nisem odprl. Glavna prioriteta ljubljanskega odbora je, da pripravi dober in kvaliteten program za volitve z odgovorom, kaj lahko ponudi SDS za drugačno vodenje Ljubljane. Ko bomo program predstavili volivcem, bomo izbrali kandidata. Nekaj imen je že bilo v igri, vendar o tem še nismo razpravljali na nobenem organu stranke.Vi nimate te ambicije?V tem trenutku skušam pomagati ljubljanskemu odboru zaživeti. Nekateri ljudje v prejšnjem odboru so delali dobro, kot svetniki delajo dobro, vendar je manjkalo organizacijskih zadev, s katerimi bi aktivirali naše članstvo. Ne more o vsem razpravljati zgolj 15 ljudi iz izvršilnega odbora, v stranko je treba angažirati čim več ljudi z znanjem. Aktivirati je treba tudi četrtne odbore. Ljubljana ima 17 četrtnih skupnosti in celo manjše so po številu prebivalcev primerljive z mestno občino Slovenj Gradec. Z enega mesta se ne more nihče delati s tako veliko množico. O kandidaturi za župana pa trenutno ne razmišljam.Občni zbor ste sklicali predčasno zaradi nezadovoljstva nad delom prejšnjega mestnega odbora. Je prejšnjega predsednika odnesla tudi njegova ocena dela župana Jankovića, ki mu je dal kar štirico?V bistvu gre za to, da če želimo doseči boljši rezultat, moramo v to verjeti. Nekateri pa so bolj razmišljali, da je to težko in da se ne da. Da je težko, je jasno, vendar je treba osebno verjeti v izboljšanje rezultata. Glede na državnozborske volitve ima stranka še kar nekaj rezerve. Treba je analizirati, zakaj v Ljubljani doslej ni bilo preboja. Dejstvo pa je, da tudi sedanji župan ni nepremagljiv, saj je naredil precej napak, ki jih občani ne odobravajo. Če ponudimo odgovore na te dileme, potem jih lahko prepričamo, sicer bodo naši volivci ostali doma.Kako komentirate opazke, da ste pred tem bili podpredsednik strankinega odbora v Mariboru in da zato ne poznate tako dobro razmere v Ljubljani?To je zelo za lase prevlečeno. V Ljubljani živim od leta 1983, v Maribor pa odhajam enkrat ali dvakrat na mesec, ker tam živijo moji in ženini starši. Poznam ogromno ljudi tukaj in tam, zato tudi poznam probleme v obeh mestih. Del mojega srca bo vedno v Mariboru, toda zdaj živim v Ljubljani in se s problemi seznanjam vsak dan. Kot vsi sem bil tudi jaz pozimi slabe volje, ker so bili na parkiriščih kupi snega in nismo mogli nikjer parkirati. Pred leti so kamioni zasnežena parkirišča počistili ponoči in jih vozili v Ljubljanico blizu zmajskega mosta, letos pa je bilo za to škoda denarja. Zdaj, ko je sneg skopnel, pa so nastale v cestah luknje. Vprašanje, če jih bodo zakrpali do jeseni. Ne morejo kar za šest mesecev zapreti Resljeve ali kake druge ceste, medtem pa popoldne nihče ne dela. V kaki drugi prestolnici se kaj takega ne more zgoditi.Novinar Dnevnika je kontroliral vašo navzočnost v državnem zboru, kjer ste zaposleni kot strokovni sodelavec poslanski skupini. Menda ste več na stranki kot v poslanski skupini.V parlamentu sem zaposlen za določen čas, in sicer na kvoto stranke. Za nas veljajo drugačna pravila kot za tiste, ki so stalno zaposleni v parlamentu. Imamo veliko bolj mobilen delovni čas, za svoji delo pa odgovarjam vodji poslanske skupine in stranki. Enaka pravila veljajo tudi za ostale stranke, zato se ne sprašujem, kaj počne kdo v Zares ali kje drugje.Kako pa je z vašo prejšnjo službo?Želel sem se vrniti na ministrstvo za obrambo, vendar so me obvestili, da zame ni več prostega mesta. Pred tem sem bil uradnik z visokim činom in činom polkovnik, delal sem na uradniških mestih, dosegel sem naziv podsekretarja oziroma sekretarja. Zato sem uporabil možnost iz zakona o poslancih in eno leto prejemal nadomestilo za ministrsko plačo v upanju, da se bo medtem tudi zame našlo kakšno delovno mesto. Potem sem znova zaprosil v prejšnji službi, vendar zaman. Proti ministrstvu sem vložil tožbo, ker krši temeljne pravice do vrnitve na delovno mesto. Ne glede na to sem bil dejaven tudi po opravljanju ministrske funkcije, saj sem na pobudo evropskih komisarjev Barrota in Verheugna za eno leto prevzel vodenje evropskega varnostnega, raziskovalnega in organizacijskega foruma, ki je združeval okoli 600 strokovnjakov, forum pa 64 ljudi. Pogoj za predsedovanje forumu je bilo članstvo v njem, vanj me je delegirala slovenska vlada in sem tam zastopal Slovenijo. Če bi me nova vlada lani hotela umakniti, bi to storila z enim dopisom. To delo je bilo neprofesionalno, sodelujoče so plačevale njihove službe, večinoma je šlo za direktorje raziskovalnih institutov in nevladne organizacije. Plačane smo dobili samo letalske vozovnice, pa še to z enomesečno zamudo. Delo je bilo bolj naporno kot vodenje ministrstva ali predsedovanje EU, na koncu pa smo celo uspeli izdati knjigo o našem delu.
Pri sporni pogodbi Kresalovi očitate tudi sum zlorabe položaja, ker podjetje Ram Invest vodi Igor Jurij Pogačar, ki naj bi bil poslovni partner odvetnika Mira Senice, življenjskega sopotnika Kresalove. Ta seveda trdi, da je Pogačarja zgolj enkrat zastopal kot odvetnik. Imate drugačne podatke?Bolj pomembno je , da je LDS že prej želela poskrbeti za najem teh objektov. V enem primeru je bil vmešan tudi minister Zalar, ki je skušal na te objekte pripeljati tožilstvo iz dveh lokacij, kjer zdaj delujejo. Na Trgu OF so prostori celo v lasti države, drugi del pa je v prizidku MNZ, kjer je bila nekoč Gospodarska zbornica. Poleti je Zalar močno pritiskal na generalno državno tožilko, da mora najeti prostore na Dimičevi. Ker se tožilstvo ni hotelo podrediti, so se odnosi med generalno tožilko in ministrom ohladili. Pozneje so za najem teh prostorov nagovarjali ministrstvo za zdravje, da bi tja preselilo nekaj direktoratov, vendar nad tem niso bili niti najmanj navdušeni. Skratka, LDS je hotela te prostore dati v najem že prej, zato težko verjamem, da je šlo za naključja.
Problematično se vam zdi tudi, da je v primeru Baričevič policija o njegovi smrti prej obvestila notranjo ministrico kot tožilstvo in sodišče.Kje vidite Kresalovo v tem omrežju, ki je vplivalo na sporno vrnitev nevarnih psov lastniku Sašu Baričeviču?Ne morem trditi, da je kakorkoli vplivala na to, saj za to ni konkretnih dokazov. Prvi problem je, če v operativni zadevi policija obvesti ministra, ki nima pristojnosti nad vodenjem policije, preden naredi karkoli drugega. Gre za hudo profesionalno napako policije. Lahko ugibamo, ali gre za napako posameznika ali gre za avtomatizem, vpeljan pod novo vlado, za kar kaže več znakov. Gre za direktne stike in informacije od ministrice do njenega partnerja, ki je kot odvetnik poskrbel, da so bili ti psi vrnjeni. Sporno je najmanj to, da je ministrica informacije, do katerih ne bi smela imeti dostopa, posredovala osebi, ki ima interes, da se pripravi na svojo obrambo. Policija je naredila napako tudi v primeru, ko je dopustila državni sekretarki kmetijskega ministrstva, da je vstopila za policijski trak. Gospa je izjavila za medije, da so jo prepoznali. Prepričan sem, da policisti ne poznajo vsakega državnega sekretarja, zato je očitno nekdo poklical, da jo morajo spustiti. Dvomim, da bi policisti sami naredili takšno napako. V času mojega ministrovanja se ni zgodilo, da bi policisti dovolili stopiti za trak osebam, ki tam nimajo kaj početi. Ne zdrži, da je kot prijateljica pomagala sestri, ki je bila v šoku. Tja bi morali pripeljati strokovnjake. Dvomim, da je državna sekretarka usposobljena za psihično pomoč osebi, ki je v šoku. Sploh pa se to ne počne v prostoru, kjer poteka policijska preiskava. Zelo zanimivo je tudi, da je bilo policiji zelo hitro prepovedano vstopiti v stavbo. Morda so bili tam kakšni dokazi, ki bi dodatno osvetlili celotno zadevo. Neprimerno je, da je vrh policije skušal to zadevo pomesti pred prag, pri čemer so se izvajali pritiski na policiste in na javnost. Nekaj dni policija ni mogla ukrepati, sodišče pa se je pritožilo, da jim niso sporočili bistvene stvari, da gre za potencialen sum zlorabe živali. Tako preiskovalni sodnik ni mogel opraviti preiskave tudi o tem. Dodaten zaplet je povzročila še pokojnikova sestra z izjavo, da je bil njen brat umorjen. Dvomim, da bi policisti naredili toliko napak, kar kaže na to, da je nekdo nanje izvajal pritisk in oviral preiskavo.Omenili ste državno sekretarko, ki se je pojavila kot družinska prijateljica, kar nekako potrjuje sum, da pri vrnitvi psov vendarle ni bilo vse v redu. To je sicer predmet interpelacije, ki ste jo vložili proti kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku.Navadnega državljana boste težko prepričali, da so to zgolj naključja. Očitno je šlo za neke povezave in zaradi pritiskov na policiste dvomimo, da bodo ti zmožni izvesti korektno preiskavo.Kresalova na vložitev interpelacije odgovarja, da SDS moti, ker preiskava o Patrii poteka zgledno in ker ni več izgubljenih depeš. Torej lahko kmalu pričakujemo kazenske ovadbe?Če je to res, potem bi pričakoval, da bi že bile, toda najprej morajo na podlagi zapisnika finskih kriminalistov izvesti najmanj informativni pogovor z gospodom Kosom, ki je na Finskem aprila izjavil, da policija ima depeše. Generalni direktor policije in njegovi sodelavci pa ne vedo zanje. Treba bi ga bilo torej vprašati, kje je dobil depeše. To je le ena niansa preiskave v tej zadevi. Ta zadeva (Baričevič – op. p.) nima nobene zveze s Patrio. SDS ni programiral tega dogodka, tudi vedeli nismo, da se to dogaja in da se je dogajalo dalj časa. Poskusi so bili, da se psi takoj kremirajo, vendar so posamezniki, ki so videli ta gnus, to preprečili. Sistem je želel uničiti dokaze, potem bi bila to zgodbica, ki si jo je izmislila neka stranka in nekaj posameznikov. Šlo je za načrt, kako razvodeneti zadevo.Je bila po vaši oceni policija zlorabljena tudi v primeru, ko so kriminalisti vašega predsednika Janeza Janšo zasliševali zaradi prebranih izjav iz zapisnika pogovora parlamentarnih strank o reševanju mejnega spora s Hrvaško, čeprav je bil ta zapisnik kot zaupen označen šele v času Pahorjeve vlade?Absolutno. To so zadeve, na katere bi morala biti policija pozorna. Prej ali slej bo treba narediti preiskavo o tem, kdo so osebe, ki so dajale takšna navodila izvajalcu. V tej verigi se lahko ugotovi, kdo je dal prvo navodilo. Žal je od vsega ministričinega poudarjanja, da je edina prava pot pravna pot ostalo zelo malo.Kako velik center moči je po vašem Miro Senica? Vam je znano, kako močno je to omrežje in kateri ljudje so del tega omrežja?Tukaj gre za večletno sodelovanje z različnimi ljudmi. Miro Senica in njegovi najbližji sodelavci so želeli imeti neposreden vpliv na politiko, zato je bila Kresalova idealna za predsednico LDS: je simpatična, zna govoriti in nastopati. Problem pa je, ker je interes te naveze v LDS kapitalski. Zelo nenavadno je tudi, da se v obdobju, ko se zmanjšujejo sredstva za varnost policistov, za nakup policijske opreme, kupuje nov vodni top. To je pol milijona evrov. Težko ugibam, ali se tudi za tem projektom skrivajo kakšni poslovni interesi; je pa nenavadno, da je vodni top pomembnejši od varnosti policistov. V času mojega ministrovanja smo s prihranki ministrstva kupovali nove in sodobnejše policijske avtomobile ter opremljanje policistov, Kresalova pa je ta razpis prekinila in se odpovedala tem sredstvom, toda zdaj kupuje vodni top. Je ta vodni top pomembnejši od sto novih policijskih vozil, ki bi jih dobili za ta denar?Če ostaneva pri Seničevem omrežju: videli smo vsakoletni sprejem mladih poslovnežev iz združenja Yes pri Senici. Ali je ta skupina vplivnejša od omrežja Gregorja Golobiča ali Kučanovega Foruma 21?Težko bi rekli, da je katero od teh omrežij bolj vplivno, nedvomno pa je, da se na teh srečanjih odvijajo posli. Denimo glede falcona ali kaj drugega, užaljeni pa to potem spravijo v javnost. Žalostno je, da po teh srečanjih Kresalova izjavi, da gre za cvet slovenskih intelektualcev. Kaj smo potem vsi ostali, ki smo končali fakulteto, pa nismo v tem združenju? Kaj so vsi akademiki v Sloveniji? Kaj so profesorji na univerzah? S takšnimi izjavami se norčuje iz vseh nas, posebej pa akademikov, znanstvenikov, raziskovalcev, Instituta Jožef Stefan…
Podoben je tudi eden od očitkov notranji ministrici, ki jih je izrekel dolgoletni član LDS Niko Kavčič, ki kot nekdanji šef gospodarskega oddelka udbe in bančnik velja za enega najbolj vplivnih ljudi iz ozadja. Tudi vaš predsednik Janša je v svojem zadnjem prispevku na spletni strani SDS pisal o ljudeh iz ozadja. Vam je kot bivšemu notranjemu ministru in častniku z obveščevalnimi izkušnjami znano, katere mreže iz ozadja vplivajo na slovensko politiko in kateri pripada Niko Kavčič?To je zelo zapleteno vprašanje. Če pogledamo enostavno, v vsaki družbi nastajajo neka omrežja, bodisi socialna bodisi politična, ta omrežja imajo različne interese vplivanja na družbo. Pri nas smo s postopkom tranzicije šli v smer, da so se ljudje na najvidnejših mestih s privatizacijsko zakonodajo – to sega v leto 1989 in 1990 v obdobje Anteja Markovića – začeli povezovati, da bi med seboj ustvarili neko mrežo, ki jih je na neki način varovala. Iz prejšnjega sistema je nastalo nekaj družbenih elit, ki se med seboj v ozadju spopadajo za prevlado, bodisi so to strukture, ki izhajajo iz prejšnje zveze komunistov, bodisi strukture iz ZSMS bodisi strukture, ki izhajajo iz udbe in SDV, nekateri politiki pa so skušali obvladovati omrežje tudi mimo vsega tega. Te strukture so v nenehnem prerivanju. Zelo lep primer iz preteklosti je bil LDS, ki je imel tri frakcije. Skupaj jih je držal le dr. Janez Drnovšek. Po njegovem odhodu je razpadla na tri različne strukture: ena je šla v SD, ena je ustanovila Zares, ena pa je ostala v LDS.Niko Kavčič je med razpadom LDS ostal v Kacinovi struji oziroma stranki, po prihodu Katarine Kresal pa se je razšel tudi z njim.To je logično. V nekem krogu sem slišal, da je Katarina Kresal projekt posameznikov, ki želijo preko stranke obvladovati nekatere zadeve. To so izjavili precej ugledni ljudje, tudi tisti, ki pri tem sodelujejo in so zelo premožni. Ker gospod Kavčič k temu ni bil povabljen, se je skušal ograditi od tega. Skrajno grdo pa je, da ga je podpredsednik LDS Slavko Ziherl na novinarski konferenci kot psihiater skušal okarakterizirati, da z njim ni vse v redu. To kaže na skrajno sprevrženo moralno naravo te stranke. Tudi če res tako misli, ni primerno, da to govori na novinarski konferenci in človeka diskreditira na tak način. Če se nekdo, ki se poklicno ukvarja z duševnim zdravjem ljudi in jim pomaga, kaj takega privošči nekje na zahodu, bi ga profesionalno združenje verjetno izključilo iz svojih vrst. Dejstvo pa je, da je gospod Kavčič po mnenju mnogih ljudi povedal resnico.Četudi se lahko s Kavčičem strinjamo, pa se mi vendarle zdi problematično, da obstaja neka skupina iz ozadja, ki načrtuje menjave po strankah in celo predsednika vlade.Ni govoril na pamet. Ima dolgoletne izkušnje, kako se pripravljajo kakšne menjave in pozna tudi okoliščine menjave Kacina s Kresalovo. Seveda o tem raje ne govori, saj vpleteni takoj zagrozijo s tožbami.Bi lahko za Kavčičem stal Kučan?Mislim, da ne. Po mojem se je Kavčiču zdelo dovolj vseh teh afer in je spregovoril. Dvomim, da za njim stoji Forum 21 ali pa Kučan. Vem pa, da so tam zelo zaskrbljeni, kako se bo vse skupaj razpletlo.Se po vašem obetajo spremembe v vladnih strankah in celo na vrhu vlade? Kdo bi lahko prevzel njene vajeti? Zelo jasno je treba ločiti dve stvari: eno je sprememba vlade, drugo pa spremeniti možnosti vladanja v tej državi. V parlamentu imamo koalicijo, ki je relativno trdna, vsaj takrat ko je interes obdržati oblast. Takrat je interes vladajočih strank močan. S težavami znotraj Desusa si je levi trojček zagotovil dovolj glasov; imajo 46 glasov in lahko izglasujejo, kar želijo, seveda pa morajo biti navzoči vsi. Čeprav je to relativno krhka večina, je levi trojček trdno zavezan k vladanju. Druga stvar pa je, ali bodo vsi ministri ostali do konca mandata. Opazimo lahko, kako se krčevito brani ministre, čeprav počnejo veliko hujše napake kot Erjavec. Če bodo izvedli menjave ministrov, bodo pazili na stabilnost koalicije in trdnost vlade. Največji problem pa je, da se ta vlada ukvarja sama s sabo in z aferami, ki jih ne proizvaja opozicija, kot želijo prikazati, to pa jim vzame veliko energije za stvari, ki za to državo niso pomembne.Ali lahko lokalne volitve povzročijo kakšne spremembe na državni ravni?Lokalne volitve na to nimajo vpliva. Velik in močan vpliv bodo imele na lokalno okolje, saj bodo ponekod izvoljeni novi župani in novi svetniki. Stranke se bodo stehtale, ali so bile bolj ali manj uspešne od prejšnjih lokalnih volitev, na samo strukturo parlamenta pa to ne bo vplivalo.Kaj v SDS pričakujete od lokalnih volitev? Najmanj ponovitev rezultata izpred štirih let, v nekaterih okoljih pa tudi izboljšanje. To jemljemo kot zelo pomemben korak v nadaljnji izgradnji stabilnosti stranke. Želimo obdržati župane in še kakšnega pridobiti, se okrepiti v občinah, kjer smo prej imeli slabše rezultate. S tem računamo na možnost vplivanja na boljši rezultat na državnozborskih volitvah. Na državni ravni smo kljub vsemu dosegli boljši rezultat kot leta 2004, kar pomeni, da je naša baza relativno stabilna. Treba je narediti organizacijske prijeme.Leta 2006 ste med strankami dosegli prvo mesto.Računamo, da ga bomo obdržali in da bomo dosegli še boljši rezultat glede na število volilnih glasov. Vsaka stranka lahko po svoje razlaga rezultate in nekateri gledajo na rezultate po mestih, drugi pa povsod.Kaj lahko dosežete v Ljubljani, ki je tradicionalno levo usmerjena?V Ljubljani lahko stranka izboljša svoj rezultat glede števila glasov, imamo kar precej rezerve. Lahko bi dosegli še enkrat več kot nazadnje, kar bi bil res večji napredek. Pri različnih scenarijih, kaj bodo storile leve stranke, so odprta tudi druga vrata. Če bi vse stranke nastopile z močnimi županskimi kandidati in bo Janković samo kandidat ene stranke, potem njegova zmaga ne bo več tako samoumevna in ne bo absolutnega favorita. V takem primeru imamo tudi mi več možnosti, da posežemo po tem mestu, zlasti če bo prišlo do drugega kroga.Ali boste imeli svojega kandidata ali skupnega?Imeli bomo svojega kandidata, če pa bi prišli v drugi krog, smo se pripravljeni pogovarjati z drugimi strankami o vzajemni podpori.Se morda že ve, kdo bo vaš kandidat?Ne.Govori se o dr. Žigi Turku.Pred kratkim sem prevzel vodenje ljubljanskega odbora in te razprave še nisem odprl. Glavna prioriteta ljubljanskega odbora je, da pripravi dober in kvaliteten program za volitve z odgovorom, kaj lahko ponudi SDS za drugačno vodenje Ljubljane. Ko bomo program predstavili volivcem, bomo izbrali kandidata. Nekaj imen je že bilo v igri, vendar o tem še nismo razpravljali na nobenem organu stranke.Vi nimate te ambicije?V tem trenutku skušam pomagati ljubljanskemu odboru zaživeti. Nekateri ljudje v prejšnjem odboru so delali dobro, kot svetniki delajo dobro, vendar je manjkalo organizacijskih zadev, s katerimi bi aktivirali naše članstvo. Ne more o vsem razpravljati zgolj 15 ljudi iz izvršilnega odbora, v stranko je treba angažirati čim več ljudi z znanjem. Aktivirati je treba tudi četrtne odbore. Ljubljana ima 17 četrtnih skupnosti in celo manjše so po številu prebivalcev primerljive z mestno občino Slovenj Gradec. Z enega mesta se ne more nihče delati s tako veliko množico. O kandidaturi za župana pa trenutno ne razmišljam.Občni zbor ste sklicali predčasno zaradi nezadovoljstva nad delom prejšnjega mestnega odbora. Je prejšnjega predsednika odnesla tudi njegova ocena dela župana Jankovića, ki mu je dal kar štirico?V bistvu gre za to, da če želimo doseči boljši rezultat, moramo v to verjeti. Nekateri pa so bolj razmišljali, da je to težko in da se ne da. Da je težko, je jasno, vendar je treba osebno verjeti v izboljšanje rezultata. Glede na državnozborske volitve ima stranka še kar nekaj rezerve. Treba je analizirati, zakaj v Ljubljani doslej ni bilo preboja. Dejstvo pa je, da tudi sedanji župan ni nepremagljiv, saj je naredil precej napak, ki jih občani ne odobravajo. Če ponudimo odgovore na te dileme, potem jih lahko prepričamo, sicer bodo naši volivci ostali doma.Kako komentirate opazke, da ste pred tem bili podpredsednik strankinega odbora v Mariboru in da zato ne poznate tako dobro razmere v Ljubljani?To je zelo za lase prevlečeno. V Ljubljani živim od leta 1983, v Maribor pa odhajam enkrat ali dvakrat na mesec, ker tam živijo moji in ženini starši. Poznam ogromno ljudi tukaj in tam, zato tudi poznam probleme v obeh mestih. Del mojega srca bo vedno v Mariboru, toda zdaj živim v Ljubljani in se s problemi seznanjam vsak dan. Kot vsi sem bil tudi jaz pozimi slabe volje, ker so bili na parkiriščih kupi snega in nismo mogli nikjer parkirati. Pred leti so kamioni zasnežena parkirišča počistili ponoči in jih vozili v Ljubljanico blizu zmajskega mosta, letos pa je bilo za to škoda denarja. Zdaj, ko je sneg skopnel, pa so nastale v cestah luknje. Vprašanje, če jih bodo zakrpali do jeseni. Ne morejo kar za šest mesecev zapreti Resljeve ali kake druge ceste, medtem pa popoldne nihče ne dela. V kaki drugi prestolnici se kaj takega ne more zgoditi.Novinar Dnevnika je kontroliral vašo navzočnost v državnem zboru, kjer ste zaposleni kot strokovni sodelavec poslanski skupini. Menda ste več na stranki kot v poslanski skupini.V parlamentu sem zaposlen za določen čas, in sicer na kvoto stranke. Za nas veljajo drugačna pravila kot za tiste, ki so stalno zaposleni v parlamentu. Imamo veliko bolj mobilen delovni čas, za svoji delo pa odgovarjam vodji poslanske skupine in stranki. Enaka pravila veljajo tudi za ostale stranke, zato se ne sprašujem, kaj počne kdo v Zares ali kje drugje.Kako pa je z vašo prejšnjo službo?Želel sem se vrniti na ministrstvo za obrambo, vendar so me obvestili, da zame ni več prostega mesta. Pred tem sem bil uradnik z visokim činom in činom polkovnik, delal sem na uradniških mestih, dosegel sem naziv podsekretarja oziroma sekretarja. Zato sem uporabil možnost iz zakona o poslancih in eno leto prejemal nadomestilo za ministrsko plačo v upanju, da se bo medtem tudi zame našlo kakšno delovno mesto. Potem sem znova zaprosil v prejšnji službi, vendar zaman. Proti ministrstvu sem vložil tožbo, ker krši temeljne pravice do vrnitve na delovno mesto. Ne glede na to sem bil dejaven tudi po opravljanju ministrske funkcije, saj sem na pobudo evropskih komisarjev Barrota in Verheugna za eno leto prevzel vodenje evropskega varnostnega, raziskovalnega in organizacijskega foruma, ki je združeval okoli 600 strokovnjakov, forum pa 64 ljudi. Pogoj za predsedovanje forumu je bilo članstvo v njem, vanj me je delegirala slovenska vlada in sem tam zastopal Slovenijo. Če bi me nova vlada lani hotela umakniti, bi to storila z enim dopisom. To delo je bilo neprofesionalno, sodelujoče so plačevale njihove službe, večinoma je šlo za direktorje raziskovalnih institutov in nevladne organizacije. Plačane smo dobili samo letalske vozovnice, pa še to z enomesečno zamudo. Delo je bilo bolj naporno kot vodenje ministrstva ali predsedovanje EU, na koncu pa smo celo uspeli izdati knjigo o našem delu.
Novinar: Igor Kršinar