Iskanje

Pridruži se

Nevestno in malomarno delo notranjega ministrstva pri štetju t.i. "izbrisanih"

Hrovat: “Pravo število t.i. izbrisanih oseb je po znanih podatkih 18.305 in ne 25.671.” “Če je kaj vrednota, splošno priznana tudi v teh, lahko rečem, vsaj rahlo zmedenih časih, katere sobivamo v naši državi, potem je to, še vedno – človeško življenje. Ali, če hočete, življenje – človeka. Zato si drznem trditi, da me je na nek način preprosto – sram. Sram, ker sem bil, in sem še, priča teptanju najosnovnejšega, kar človek premore – to pa je človeško dostojanstvo. Vsaka, še tako na videz malenkostna manipulacija s človekom, je, vsaj zame, nedopustna;”  je danes ob predstavitvi predloga končnega poročila preiskovalne komisije, ki se ukvarja s štetjem t.i. izbrisanih, dejal predsednik komisije Robert Hrovat.

Po njegovih besedah poročilo je tudi poročilo o t. i. “izbrisanih”, da “malce tudi moja država izgublja lastno kredibilnost in verodostojnost hkrati, prav zaradi nedopustne manipulacije s človeškimi usodami.” Po njegovih besedah je nekaj v državi hudo in zelo narobe, “ko si razvrednotenje človeškega dostojanstva – zaradi česarkoli že –  privoščijo tisti državni uradniki in uradnice, ki bi morali avtomatično in brezpogojno spoštovati človeka in njegove pravice.”

Robert Hrovat je v nadaljevanju spregovoril o tem, da je zaradi malomarnosti pri obravnavanju človekovih pravic, nekomu pa je bilo verjetno tudi v političnem interesu, prišlo do “neutemeljenega povečanja števila t.i. “izbrisanih” v letu 2009.” Po njegovi oceni je do povečanega števila prišlo “zaradi nestrokovnega dela Ministrstva za notranje zadeve, ki ni upoštevalo dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki z upravnih enot o osebah, ki so se same odjavile iz registra stalnega prebivalstva.”  Hrovat je dejal, da se je MNZ tega dejstva zavedlo šele med potekom parlamentarne preiskave.”Pravo število t.i. izbrisanih oseb je po znanih podatkih 18.305 in ne 25.671,” je dejal Hrovat, pri tem pa ocenil, da je “zaradi pravnih posledic za posameznike in državo in odnosa do človekovih pravic  nujno, da MNZ poimensko identificira 7.366 oseb, kolikor jih vodi preveč kot t.i. “izbrisane” osebe.”

Po besedah predsednika presikovalne komisije je to nujno tudi zato, ker je bila “z višjim številom neupravičeno seznanjena domača in tuja javnost, predstavniki organizacij za človekove pravice ter predstavniki držav izven Republike Slovenije. ” Poleg tega pa, kot še meni Hrovat, “človekove pravice in izpolnjevanje ustavnih dolžnosti države ne morejo biti odvisni od predvidevanj upravnih organov, temveč na točnih in nespornih podatkih oziroma dejstvih.”

Predsednik komisije Robert Hrovat je v nadaljevanju podrobneje predstavil delo komisije in dokaze, na podlagi katerih je pripravil  predlog poročila.

Hrovat je še povedal, da bo preiskovalni komisiji in državnemu zboru predlagal štiri, in sicer:

1.    Vlada Republike Slovenije naj opravi revizijo vseh izdanih upravnih odločb, ki se navezujejo na status t.i. izbrisanih oseb v roku šestih mesecev od sprejema tega poročila.

2.    Vlada Republike Slovenije naj izdela analizo in poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o tem, koliko so podatki iz elektronskih evidenc verodostojni kot podlaga za izdajanje upravnih odločb v roku treh mesecev od sprejema tega poročila.

3.    Vlada Republike Slovenije poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o vzrokih neupoštevanja podatkov o t.i. izbrisanih iz leta 2002 do leta 2004 pri štetju t.i. izbrisanih v mandatu vlade 2008 do 2012 in o vzrokih nestrokovnega in nevestnega dela s strani Ministrstva za notranje zadeve ob tem v roku treh mesecev od sprejema tega poročila.

4.    Končno poročilo se pošlje Vrhovnemu državnemu tožilstvu kot naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela s predlogom, da se v preiskavi preveri, ali je imelo nevestno delo za posledico oškodovanje državnega proračuna in ali so bili pri nevestnem delu elementi naklepnosti z namenom prikazati število t.i. izbrisanih večje od podatkov, s katerim je razpolagalo Ministrstvo za notranje zadeve.

Hrovat je še povedal, da bo predlog poročila preiskovalna komisija obravnavala na seji, ki je predvidena v prihodnjem tednu.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.