Neustavnost zakona glede izvrševanja volilne pravice slovenskih državljanov v tujini

S sedaj veljavnim zakonom o volilni evidenci se omejuje oziroma bistveno oteži uresničevanje oziroma izvrševanje volilne pravice slovenskih državljanov v tujini. Poslanke in poslanci SDS, NSi, SLS, nepovezani poslanec mag. Ivan Vogrin ter poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batelli so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 4. odstavka 4. člena v povezavi s 5. členom člena Zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-2), s predlogom, da se omenjena določba razveljavi kot neustavna.

ZEVP-2 v 5. členu državljankam in državljanom, ki prebivajo v tujini, nalaga dolžnost, da sporočajo spremembe osebnih podatkov, ki se vodijo v evidenci volilne pravice. Spremembe, ki so jih dolžni sporočati, se nanašajo na podatke o osebnem imenu, EMŠO, datumu rojstva in spolu, državljanstvu ter stalnemu prebivališču. Opustitev dolžnosti sporočanja sicer ni sankcionirana, vendar brez vsakršnih posledic tudi ni. Če namreč državljan, ki prebiva v tujini, spremembe podatka ne bo sporočil in mu zato dvakrat zapored ne bo moglo biti vročeno volilno gradivo, bo izpadel iz volilnega imenika. Navedeno pomeni, da tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne bo mogel uresničiti svoje volilne pravice, ne da bi predhodno s strani Ministrstva za notranje zadeve pridobil potrdilo iz evidence volilne pravice. Velja poudariti, da ZEVP-2 ne predvideva možnosti oziroma načina informiranja teh državljanov o tem, da so izpadli iz volilnega imenika. Tako se jim ne bodo izdale nobene odločbe, niti se jih ne bo obveščalo na kak drug način. Prav tako ni predvideno, da bi se državljane, ki bodo imeli zabeležen podatek o neuspelo vročenem volilnem gradivu (15. točka drugega odstavka 4. člena ZEVP-2), obveščalo o razpisu vseh naslednjih volitev. Pravica do informacije je namreč bistven predpogoj za uresničevanje volilne pravice.

Omenjeni način izvajanja ZEVP-2 pomeni nesorazmerno omejitev oziroma bistveno otežitev uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice. Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre predvsem pri tem krogu državljank in državljanov za prekomeren poseg v način uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice, ki je pravica pozitivnega statusa.

Poslanke in poslanci tudi sicer ugotavljajo, da določbe omenjenega zakona posegajo v volilno pravico na način, ki omejuje uresničevanje volilne pravice. Ob tem dodatno pripominjajo, da je na to dejstvo opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju, ki je prav tako ocenila prekomeren poseg v način uresničevanja volilne pravice, izpostavila pa je tudi pomembno vprašanje, ali je sankcija oziroma ukrep v obliki izpada iz volilnega imenika sorazmeren s ciljem predlagane rešitve, to je s prihranitvijo stroškov in preprečitvijo zlorab.

Zaradi vrste argumentov poslanke in poslanci ugotavljajo, da je omenjena določba v neskladju z Ustavo RS ter ustavnemu sodišču predlagajo, da zadevo obravnava absolutno prednostno, do svoje končne odločitve pa zadrži izvrševanje omenjenega dela zakona.

Celotna zahteva za oceno ustavnosti s prilogami je v priponkah.