Neustavno stanje v državnem zboru

Ali lahko državni zbor z 89 poslanci deluje v skladu s slovensko ustavo? Slovenija se trenutno nahaja v položaju, v kakršnem v času svoje samostojnosti  še ni bila. Zaradi pripora enega izmed poslancev državnega zbora, v parlamentu sedaj deluje samo še 89 opravilno sposobnih poslank in poslancev, kar pa je v nasprotju s slovensko ustavo, ki v svojem 80. členu določa, da ima državni zbor devetdeset poslank in poslancev.

Glede na dogodke v zadnjih tednih, ko policija zelo selektivno opravlja svoje preiskave, ko samovoljno opravlja hišne preiskave tudi v Državnem zboru RS, ki je samostojna in neodvisna zakonodajna veja oblasti, je vedno bolj očitno, da Slovenija postaja policijska država, ki jo upravlja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.  Takšnemu načinu dela pa daje odkrito podporo še ministrstvo za pravosodje, ki ga  vodi minister Aleš Zalar, prav tako iz vrst LDS.

Ob takšni spolitizirani policiji, ki ga bo sedaj lahko poosebljal tudi Nacionalni preiskovalni urad, smo lahko upravičeno zaskrbljeni, da bo v prihodnosti prihajalo do še večje zlorabe represivnih organov, kar ima lahko neslutene negativne posledice za demokratično ureditev Slovenije. Obstaja povsem realna možnost, da se v sodelovanju policije in pravosodja lahko že  na podlagi anonimnih ovadb pripre celo večje število poslancev. To pa lahko povsem spremeni podobo politične sestave državnega zbora, ki ga vsake štiri leta določijo volilke in volilci na parlamentarnih volitvah.  

Na zadnji nujni seji Mandatno-volilne komisije, smo poslanci SDS opozorili koalicijo in predsednika Dušana Kumerja, ki prihaja iz vrst SD – Socialnih demokratov, na neustavno situacijo znotraj državnega zbora. Predlagali smo, da komisija sprejme sklep, da se s strani neodvisne pravne institucije pridobi pravno mnenje o situaciji, ko je priprt eden izmed poslancev in o možnih posledicah tovrstnega pripora za delovanje državnega zbora. Ob tem smo opozorili tudi na možnost, da bi lahko na podlagi pridobljenega neodvisnega mnenja pravnih strokovnjakov lahko predlagali tudi spremembo ustave oziroma zakonodaje, ki ureja to področje, s čimer bi zagotovili, da je v državnem zboru vseh 90 poslancev vedno opravilno sposobnih. 

Žal takšnega predloga koalicija in predsednik komisije niso želeli dati na glasovanje, saj jih očitno ne skrbi neustavna situacija. Mogoče jim takšna situacija celo ustreza, saj bi lahko v prihodnosti postala primer, na katerega se bodo sklicevali, ko bodo iskali načine za prevlado v državnem zboru. Dogodek iz leta 1996 nas uči, da en glas poslanca (Ciril Pucko) lahko usodno spremeni  potek demokratičnih procesov in upravljanje z državo.

Ivan Grill,
Poslanec SDS