Neustavno ravnanje predsednika Odbora za zunanjo politiko g. Iva Vajgla
torek, 23. 12. 2008Poslanska skupina SDS je 12. decembra 2008 vložila zahtevo za sklic izredne seje Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri smo želeli razpravljati o s strani davkoplačevalcev plačani uradni poti predsednika Odbora za zunanjo politiko g. Iva Vajgla v Beograd, kjer je v prostorih srbske skupščine obljubil predsedniku zunanjepolitičnega odbora srbskega parlamenta, gospodu Dragoljubu Mičunoviću, da bodo t. i. “izbrisani” prejeli “dokumente in odškodnine”. O tej uradni obljubi je javnost srbska skupščina obvestila na svoji uradni spletni strani, ki sta jo kasneje povzela Tanjug in Slovenska tiskovna agencija. Zato je “izgovarjanje” gospoda Vajgla, “da Tanjuga ni bilo zraven”, povsem brezpredmetno. Da so sogovorniki sprejeli Vajglove izjave o odškodninah t. i. “izbrisanim” kot uradno obljubo predsednika Odbora za zunanjo politiko na uradnem obisku (ki je bil plačan s strani slovenskih davkoplačevalcev, o čemer ni nobenega dvoma), priča tudi naslednji dan objavljeno uradno sporočilo srbske vlade, ki je burno pozdravila namero Slovenije, da t. i. “izbrisanim” izplača odškodnine.
Zahteva poslanske skupine SDS je bila vložena v skladu z Ustavo Republike Slovenije, po določilih Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in ostalih pravnih aktov, ki urejajo delovanje in pristojnosti državnega zbora in poslancev. Predsednik Odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl pa je z dopisom, ki ga je predsedniku državnega zbora poslal 19.12.2008, v poslanski skupini SDS pa smo ga prejeli šele danes, torej štiri dni kasneje, zavrnil sklic izredne seje. Z dopisom se g. Vajgl pravzaprav požvižga na ustavna načela in grobo ovira državni zbor ter njegovo pristojno telo, da bi se skladno s pravnim redom obravnavalo pomembno zunanjepolitično vprašanje, ki ga je gospod Vajgl nepremišljeno odprl v Beogradu. V svojem dopisu g. Vajgl namreč navaja, da “bi bil tovrsten sklic v neskladju z ustavnimi odločbami, ki urejajo položaj poslancev Državnega zbora RS. Poslanci namreč niso vezani na kakršnakoli navodila. Odbor za zunanjo politiko se torej ne more opredeljevati do stališč ali izjav posameznih poslancev.” Pri navedenem se gospod Vajgl sklicuje na določilo Ustave RS, ki v resnici pomeni le, da poslanec nima imperativnega mandata in da ga nihče ne more pozvati h kazenski odgovornosti zaradi njegovega glasovanja v državnem zboru, torej v domačem parlamentu, v Republiki Sloveniji. Navedeni ustavni člen pa nikakor ne predstavlja pravne osnove, še manj pa je lahko izgovor za škandalozne obljube o izplačilu odškodnin t. i. “izbrisanim”, danih v Beogradu, torej v tujini, in to prav v mestu, v katerem je bilo izdano povelje za napad na samostojno državo Slovenijo.
Gospod Ivo Vajgl očitno zamenjuje dva pojma. On v tujini ni bil kot predstavnik ali zastopnik koalicijskih strank, ampak je bil v funkciji predsednika Odbora državnega zbora, zato bi se moral zavedati, da imajo njegove dane besede povsem drugačno težo in da za obljube o izplačilu odškodnin t. i. “izbrisanim” ni imel prav nikakršnega pooblastila – niti zunanje-političnega odbora, ki ga vodi in mu je v prvi vrsti odgovoren, še manj pa Državnega zbora Republike Slovenije. Še več, njegove obljube so bile v izrecnem nasprotju z referendumsko odločitvijo ljudstva, kot najvišjega suverena, ki je skladno z Ustavo RS leta 2004 z več kot 94, 6 % večino zavrnilo takšen način urejanja te problematike kot ga je gospod Vajgl obljubil v Beogradu. G. Vajgl tako s svojim dopisom, s katerim zavrača sklic izredne seje, izkazuje le popolno pravno neznanje oziroma ignoranco.
Pri zahtevi za sklic izredne seje Odbora za zunanjo politiko, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, je v ospredju želja po uresničevanju ustavnih pravic in temeljnega delovanja države in njenih institucij. Gospod Vajgl se s svojim zavračanjem sklica izredne seje Odbora za zunanjo politiko pravzaprav le izmika demokratičnemu in političnemu nadzoru, kateremu je podvržen kot vsak drug funkcionar, hkrati pa onemogoča pristojnemu delovnemu telesu,da bi odločilo o pomembnem političnem vprašanju, ki ga je gospod Vajgl sam arogantno odprl na sestanku v tujini.
Očitno protiustavne navedbe gospoda Vajgla izzvenijo še posebej usodno, ker smo z njimi seznanjeni prav na dan, ko praznujemo dan slovenske ustave. Hkrati pa mečejo senco na včerajšnjo sejo o ukrepih za pomoč pri ohranjanju razvoja slovenskega gospodarstva. Namreč vsi ukrepi, ki jih je včeraj potrdil parlament, pomenijo skupen prihranek približno 850 milijonov evrov. Škandalozne obljube predsednika Odbora za zunanje zadeve g. Iva Vajgla o izplačilu odškodnin t. i. “izbrisanim” pa, če izhajamo iz najvišjega že vloženega zahtevka in ga pomnožimo s številom t. i. “izbrisanih” ter predpostavimo, da bodo sodišča priznala morda samo desetino tega zneska, je to vrednost okoli dveh milijard evrov ali kar dva in polkrat več od včeraj sprejetih ukrepov. Ker gre torej glede nadaljnjega razvoja Slovenije za očitno izjemno pomembno zadevo, je še toliko bolj sporno, da gospod Ivo Vajgl ovira Odbor za zunanjo politiko, da bi opravil izredno sejo, s tem pa ovira tudi državni zbor kot celoto v uresničevanju njegovih ustavnih pristojnosti.
Zato bomo v PS SDS prisiljeni razmisliti tudi o sklicu izredne seje državnega zbora kot celote, z namenom, da se vsestransko osvetli obljube gospoda Iva Vajgla, dane v Beogradu, o odškodninah t. i. “izbrisanim”, pa tudi z namenom osvetlitve njegovega oviranja uresničevanja ustavnih pooblastil državnega zbora ter njegovih delovnih teles.