Neusklajene evidence Ministrstva za notranje zadeve pri vprašanju t.i. "izbrisanih"
torek, 25. 5. 2010Objavljamo odprto pismo, ki ga je poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije Robert Hrovat naslovil na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Spoštovani!
Slovenska tiskovna agencija je pred časom objavila vest, da v okviru presoje o dopustnosti referenduma o zakonu o t.i. “izbrisanih” od Ministrstva za notranje zadeve pričakujete dodatna pojasnila, zakaj je v letih 2003 in 2009 prišlo do različnega števila tako imenovanih izbrisanih oseb.Dovolite, da vam kot poslanec državnega zbora in kot predsednik parlamentarne komisije, ki se ukvarja s tem vprašanjem, podam spoznanja, do katerih smo prišli pri delu preiskovalne komisije. Na osnovi prejete dokumentacije in na osnovi izjav prič, je stanje glede t.i. “izbrisanih” naslednje.V času ministra dr. Rada Bohinca je Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo štetje izbrisanih oseb in po računalniški analizi ugotovilo, da je teh oseb 29.064, vendar so vedeli, da računalniška evidenca ni usklajena z ročnimi evidencami po upravnih enotah. V času nastanka t.i. “izbrisanih” informacijska podpora namreč še ni bila tako razvita. Upravne enote so Ministrstvu za notranje zadeve odgovorile, da iz ročnih evidenc izhaja, da je v informacijskem sistemu 10.759 oseb, ki ne ustrezajo temu statusu, zato je Ministrstvo za notranje zadeve domači, tuji javnosti in Ustavnemu sodišču sporočilo, da je teh oseb 18.305.Minister dr. Rado Bohinc je začel v skladu z odločbami Ustavnega sodišča z izdajanjem dopolnilnih odločb, vendar je tu po mojem mnenju naredil napako, za katero je odgovoren kot nekdanji nosilec javnih pooblastil. Kljub informacijam o težavah z verodostojnostjo podatkov v informacijskem sistemu, je dopolnilne odločbe začel izdajati na sedežu ministrstva, namesto da bi jih brez dodatnih visokih stroškov izdale upravne enote, kjer so tudi bili pravi podatki. Iz tega razloga minister dr. Rado Bohinc tudi ni mogel izdati vseh dopolnilnih odločb, povzročil pa je nove zaplete pri reševanju problema. Odločba Ustavnega sodišča, da lahko Ministrstvo za notranje zadeve odločbe izdaja po uradni dolžnosti, ni ministra v ničemer napotovalo, da to stori na sedežu ministrstva.Ministrstvo za notranje zadeve je namreč leta 2008 ugotovilo, da pričakovano število 7.153 dopolnilnih iz časa ministra dr. Rada Bohinca odločb ni pravo, ker je v tem številu neupravičeno 125 oseb, rojenih po datumu 26.2.1992, 256 oseb na dan 26.2.1992 sploh ni imelo prijavljenega stalnega prebivališča, 111 oseb sploh ni bilo državljanov republik nekdanje Jugoslavije. To je skupaj 492 oseb, kar predstavlja kar 7% napako, oziroma 7% preveč od števila prvotno izkazanih dopolnilnih odločb.Ministrstvo pod vodstvom ministrice Katarine Kresal povzroča nove zaplete, s katerimi kažejo, na kakšen lahkoten in neodgovoren način obravnavajo človekove pravice. Kljub informacijam o težavah s podatki iz upravnih enot in kljub podatkom o prevelikem številu predvidenih dopolnilnih odločb, ministrstvo ni opazilo nelogičnosti v številu t.i. “izbrisanih”. Na to nelogičnost je moral opozoriti državni zbor z ustanovitvijo preiskovalne komisije. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč število preverjalo “zgolj” iz računalniške evidence in zanemarilo ugotovitve upravnih enot iz leta 2003. Tu najdemo dokaz, da upravne enote kljub navodilom, evidenc iz neznanih razlogov niso uskladile. Ministrica Katarina Kresal je zato odgovorna za nestrokovno in neodgovorno vodenje ministrstva. S številom 25.701 t.i. “izbrisanih” je ob svoji interpelaciji zavajala poslance državnega zbora in na osnovi te neodgovornosti gradila podporo koalicije ob interpelaciji.V posmeh pravni državi je tudi argumentacija, ki jo danes Ministrstvo za notranje zadeve ponuja slovenski javnosti. Prvi argument je, da ministrstvo izdaja določbe z individualno obravnavo. To obravnavo utemeljuje s tem, da za vsakega upravičenca preveri osebni dosje. V Slovenski demokratski stranki stalno zagovarjamo načelo, da bi morala biti individualna obravnava urejena na način, da se prizadeti t.i. “izbrisani” o zahtevku za popravo krivic z izjavo izjasni pred upravnim organom.Argument ministrstva, da je različno število posledica spremembe informacijskega sistema, je neverjeten in zavajajoč. Sprememba informacijskega sistema namreč, če je strokovno izvedena, ne sme povzročiti spremembe niti enega samega podatka, prav tako ne sprememba upravljavca datotek. Če bi temu bilo tako, nas lahko vse državljane skrbi verodostojnost podatkov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za notranje zadeve.Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo pojasniti, ali še razpolaga s potrebnimi podatki za ureditev celotnega vprašanja t.i. “izbrisanih”. Na informacijski sistem se očitno ne more nasloniti, pri čemer posledično obstajata dve nevarnosti: ali vsi upravičeni ne bodo deležni poprave krivic, ali pa bodo do poprave upravičeni tisti, ki v informacijskem sistemu neupravičeno obstajajo kot t.i. “izbrisani”, teh pa je bilo leta 2003 preko 10.000.Iz vseh navedenih vsebinskih vzrokov, ki so privedla do različnih števil t.i. “izbrisanih”, predvsem pa zaradi politične neodgovornosti ter načina reševanja tega problema upamo, da se na tako neodgovornih predpostavkah ministrica ni lotila tudi sprejemanja zakonodaje, katere upravičenost do referenduma presojate.Dolgoletno reševanje tega problema je namreč pogojeno ravno s takšnimi strokovno političnimi napakami in trmastim zavračanjem argumentov sedanje opozicije do tega problema. Prepričan sem namreč, spoštovano Ustavno sodišče, da boste problem kompleksno presodili, saj se nam v nasprotnem obetajo novi zapleti, ki bodo problem potegnili krepko v tretje desetletje reševanja.Na koncu mi dovolite še osebno mnenje do reševanja problema t.i. “izbrisanih”. Po mojem mnenju je bil problem v preteklosti bistveno predimenzioniran in politično zlorabljen. Stranke današnje koalicije so problem t.i. “izbrisanih” v preteklih dveh desetletjih zlorabljale predvsem za blatenje prve demokratične vlade doma in v tujini. Govorili so o številu 80.000 do 120.000 t.i. “izbrisanih”, obtoževali prvo vlado, da naj bi namerno in sistematično kršila človekove pravice, čeprav je bilo že takrat nelogično, da tolikšno število, ne bi moglo biti neopaženo. Podeljenih je bilo okoli 170.000 državljanstev osebam neslovenskega porekla, le okoli 3% oseb pa je po razpadu nekdanje države ostalo brez urejenega statusa. Posebej poudarjam, da so človekove pravice prav vsakega posameznika svetost, vendar moramo upoštevati dejstvo, da predvideni dvostranski sporazumi med državami nekdanje SFRJ zaradi zgodovinskih okoliščin niso mogli biti sprejeti.
Spoštovani!Predlog zakona, katerega upravičenost do referenduma presojate, temelji na strokovnih napakah in vsebuje preveč političnih domnev, ki so daleč od dejanskega stanja. Neustrezna obravnava bo povzročila nove zaplete. Zato Vas, Ustavno sodišče, pozivam, da od Ministrstva za notranje zadeve pridobite prave odgovore glede tega vprašanja, obravnavan zakon pa dovolite dati v presojo slovenskemu volilnemu telesu, ali na kakšen drugi način dosežete, da se vprašanje izbrisanih enkrat reši dokončno in pošteno, tako do t.i. “izbrisanih”, kot nas državljanov Republike Slovenije.Robert Hrovat,
Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije
Slovenska tiskovna agencija je pred časom objavila vest, da v okviru presoje o dopustnosti referenduma o zakonu o t.i. “izbrisanih” od Ministrstva za notranje zadeve pričakujete dodatna pojasnila, zakaj je v letih 2003 in 2009 prišlo do različnega števila tako imenovanih izbrisanih oseb.Dovolite, da vam kot poslanec državnega zbora in kot predsednik parlamentarne komisije, ki se ukvarja s tem vprašanjem, podam spoznanja, do katerih smo prišli pri delu preiskovalne komisije. Na osnovi prejete dokumentacije in na osnovi izjav prič, je stanje glede t.i. “izbrisanih” naslednje.V času ministra dr. Rada Bohinca je Ministrstvo za notranje zadeve izvedlo štetje izbrisanih oseb in po računalniški analizi ugotovilo, da je teh oseb 29.064, vendar so vedeli, da računalniška evidenca ni usklajena z ročnimi evidencami po upravnih enotah. V času nastanka t.i. “izbrisanih” informacijska podpora namreč še ni bila tako razvita. Upravne enote so Ministrstvu za notranje zadeve odgovorile, da iz ročnih evidenc izhaja, da je v informacijskem sistemu 10.759 oseb, ki ne ustrezajo temu statusu, zato je Ministrstvo za notranje zadeve domači, tuji javnosti in Ustavnemu sodišču sporočilo, da je teh oseb 18.305.Minister dr. Rado Bohinc je začel v skladu z odločbami Ustavnega sodišča z izdajanjem dopolnilnih odločb, vendar je tu po mojem mnenju naredil napako, za katero je odgovoren kot nekdanji nosilec javnih pooblastil. Kljub informacijam o težavah z verodostojnostjo podatkov v informacijskem sistemu, je dopolnilne odločbe začel izdajati na sedežu ministrstva, namesto da bi jih brez dodatnih visokih stroškov izdale upravne enote, kjer so tudi bili pravi podatki. Iz tega razloga minister dr. Rado Bohinc tudi ni mogel izdati vseh dopolnilnih odločb, povzročil pa je nove zaplete pri reševanju problema. Odločba Ustavnega sodišča, da lahko Ministrstvo za notranje zadeve odločbe izdaja po uradni dolžnosti, ni ministra v ničemer napotovalo, da to stori na sedežu ministrstva.Ministrstvo za notranje zadeve je namreč leta 2008 ugotovilo, da pričakovano število 7.153 dopolnilnih iz časa ministra dr. Rada Bohinca odločb ni pravo, ker je v tem številu neupravičeno 125 oseb, rojenih po datumu 26.2.1992, 256 oseb na dan 26.2.1992 sploh ni imelo prijavljenega stalnega prebivališča, 111 oseb sploh ni bilo državljanov republik nekdanje Jugoslavije. To je skupaj 492 oseb, kar predstavlja kar 7% napako, oziroma 7% preveč od števila prvotno izkazanih dopolnilnih odločb.Ministrstvo pod vodstvom ministrice Katarine Kresal povzroča nove zaplete, s katerimi kažejo, na kakšen lahkoten in neodgovoren način obravnavajo človekove pravice. Kljub informacijam o težavah s podatki iz upravnih enot in kljub podatkom o prevelikem številu predvidenih dopolnilnih odločb, ministrstvo ni opazilo nelogičnosti v številu t.i. “izbrisanih”. Na to nelogičnost je moral opozoriti državni zbor z ustanovitvijo preiskovalne komisije. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč število preverjalo “zgolj” iz računalniške evidence in zanemarilo ugotovitve upravnih enot iz leta 2003. Tu najdemo dokaz, da upravne enote kljub navodilom, evidenc iz neznanih razlogov niso uskladile. Ministrica Katarina Kresal je zato odgovorna za nestrokovno in neodgovorno vodenje ministrstva. S številom 25.701 t.i. “izbrisanih” je ob svoji interpelaciji zavajala poslance državnega zbora in na osnovi te neodgovornosti gradila podporo koalicije ob interpelaciji.V posmeh pravni državi je tudi argumentacija, ki jo danes Ministrstvo za notranje zadeve ponuja slovenski javnosti. Prvi argument je, da ministrstvo izdaja določbe z individualno obravnavo. To obravnavo utemeljuje s tem, da za vsakega upravičenca preveri osebni dosje. V Slovenski demokratski stranki stalno zagovarjamo načelo, da bi morala biti individualna obravnava urejena na način, da se prizadeti t.i. “izbrisani” o zahtevku za popravo krivic z izjavo izjasni pred upravnim organom.Argument ministrstva, da je različno število posledica spremembe informacijskega sistema, je neverjeten in zavajajoč. Sprememba informacijskega sistema namreč, če je strokovno izvedena, ne sme povzročiti spremembe niti enega samega podatka, prav tako ne sprememba upravljavca datotek. Če bi temu bilo tako, nas lahko vse državljane skrbi verodostojnost podatkov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za notranje zadeve.Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo pojasniti, ali še razpolaga s potrebnimi podatki za ureditev celotnega vprašanja t.i. “izbrisanih”. Na informacijski sistem se očitno ne more nasloniti, pri čemer posledično obstajata dve nevarnosti: ali vsi upravičeni ne bodo deležni poprave krivic, ali pa bodo do poprave upravičeni tisti, ki v informacijskem sistemu neupravičeno obstajajo kot t.i. “izbrisani”, teh pa je bilo leta 2003 preko 10.000.Iz vseh navedenih vsebinskih vzrokov, ki so privedla do različnih števil t.i. “izbrisanih”, predvsem pa zaradi politične neodgovornosti ter načina reševanja tega problema upamo, da se na tako neodgovornih predpostavkah ministrica ni lotila tudi sprejemanja zakonodaje, katere upravičenost do referenduma presojate.Dolgoletno reševanje tega problema je namreč pogojeno ravno s takšnimi strokovno političnimi napakami in trmastim zavračanjem argumentov sedanje opozicije do tega problema. Prepričan sem namreč, spoštovano Ustavno sodišče, da boste problem kompleksno presodili, saj se nam v nasprotnem obetajo novi zapleti, ki bodo problem potegnili krepko v tretje desetletje reševanja.Na koncu mi dovolite še osebno mnenje do reševanja problema t.i. “izbrisanih”. Po mojem mnenju je bil problem v preteklosti bistveno predimenzioniran in politično zlorabljen. Stranke današnje koalicije so problem t.i. “izbrisanih” v preteklih dveh desetletjih zlorabljale predvsem za blatenje prve demokratične vlade doma in v tujini. Govorili so o številu 80.000 do 120.000 t.i. “izbrisanih”, obtoževali prvo vlado, da naj bi namerno in sistematično kršila človekove pravice, čeprav je bilo že takrat nelogično, da tolikšno število, ne bi moglo biti neopaženo. Podeljenih je bilo okoli 170.000 državljanstev osebam neslovenskega porekla, le okoli 3% oseb pa je po razpadu nekdanje države ostalo brez urejenega statusa. Posebej poudarjam, da so človekove pravice prav vsakega posameznika svetost, vendar moramo upoštevati dejstvo, da predvideni dvostranski sporazumi med državami nekdanje SFRJ zaradi zgodovinskih okoliščin niso mogli biti sprejeti.
Spoštovani!Predlog zakona, katerega upravičenost do referenduma presojate, temelji na strokovnih napakah in vsebuje preveč političnih domnev, ki so daleč od dejanskega stanja. Neustrezna obravnava bo povzročila nove zaplete. Zato Vas, Ustavno sodišče, pozivam, da od Ministrstva za notranje zadeve pridobite prave odgovore glede tega vprašanja, obravnavan zakon pa dovolite dati v presojo slovenskemu volilnemu telesu, ali na kakšen drugi način dosežete, da se vprašanje izbrisanih enkrat reši dokončno in pošteno, tako do t.i. “izbrisanih”, kot nas državljanov Republike Slovenije.Robert Hrovat,
Poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije