Neurejeno stanje na področju lastništva zgrajenih lokalnih cest in javnih poti
nedelja, 6. 3. 2011MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister. V postopku javne razgrnitve množičnega vrednotenja nepremičnin so bile vložene številne pripombe in pritožbe s strani državljanov, ki imajo v lasti nepremičnine. Predvsem gre za zemljišča, po katerih potekajo kategorizirane lokalne ceste, javne poti in druge javne površine, ki so bile zgrajene v preteklosti. Večina občin je po ustanovitvi leta 1995 od svojih občin predhodnic pridobila med drugim tudi neurejeno stanje na področju lastništva zgrajenih lokalnih ceste in javnih poti. Glede na visoke stroške geodetskih odmer in poplačila odškodnin lastnikom zemljišč, občine lastniško letno uredijo zelo malo primerov. Skladno z navedenim ugotavljamo, da je ureditev lastniških razmerij za občine prevelik zalogaj, zato pričakujemo sodelovanje tudi s strani države. V mislih imam predvsem v smeri, da rešimo zgoraj navedeno problematiko s poenostavljenimi in bistveno hitrejšimi postopki.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Torej, neodmerjene javne ceste so, ena izmed, kot ste sami ugotovili, pa veste dobro, dediščin prejšnjega družbenega sistema, ki jih moramo na sodoben način reševati. Takrat je bilo primerno zagotoviti kakovostne cestne povezave, ureditev lastniških razmerij, plačilo morebitnih odškodnin pa ni bilo ravno v ospredju. Analize podatkov zemljiškega katastra kažejo, da je več kot 23 tisoč kilometrov kategoriziranih cest, neodmerjenih ali zemljiškoknjižno neurejenih. Neodmerjene javne ceste so po dejanski rabi evidentirane kot pozidana zemljišča. Zato je pri vrednotenju nepremičnin vrednost parcel, po katerih potekajo te ceste, previsoka. Neevidentirane ceste vplivajo na nepravilno določitev katastrskega dohodka, povzročajo probleme pri prostorskem načrtovanju, določanju režimov in še mnogo drugega. Vsi se strinjamo, da je ta problem treba nujno rešiti. Za to rešitev so najprej poklicani upravljavci cest. Sanacija tega problema z izvedbo klasične geodetske izmere, plačilom odškodnine lastnikom zemljišč in ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja za upravljavce javnih cest, kot ste pravilno rekli, tudi občine, je preveliko breme. Zato se naše ministrstvo pripravlja na neko bolj racionalno rešitev, vsaj za začetek na področju evidentiranja cest v zemljiškem katastru, kar bi omogočilo bolj kakovostne podatke za vrednotenje zemljišč, za načrtovanje prostorov, določitev katastrskega dohodka in za druge javne namene. Zaradi pričakovanih nižjih stroškov zemljiškokatastrske izmere cest bodo še vedno občinam ostali problemi plačila odškodnine lastnikom zemljišč; tega bremena se po obstoječem pravnem redu ne da prenesti na ministrstva.
Predlagamo, da se do ureditve tega problema pri uvedbi davka na nepremičnine uvede prehodno obdobje, tako da lastniki zemljišč, po katerih potekajo neodmerjene ceste, ne bi plačevali davka za ta zemljišča. Treba je pa odgovornost za ureditev zemljiškoknjižnega stanja nekoliko urediti v sodelovanju z lastniki oziroma z upravljavci državnega in občinskega premoženja. Glede odkupov teh zemljišč pa bo ravno zaradi teh ukrepov bolj pravilnega vrednotenja mogoče zadeva lažje stekla in tega hudega problema in trdega oreha se bo treba začeti lotevati na nek način. Mogoče bi v bodoče bile še kakšne druge zakonske rešitve, kakšne inovacije pri zakonih možne, vendar v trenutnem pravnem redu je zadeva taka, da so žal občine tiste, ki bi to breme kot upravljavke morale nositi. Hvala lepa.
MILAN ČADEŽ: Hvala za odgovore, gospod minister. Oba dobro veva, da je kar lepo število državljanov zemljiškoknjižnih lastnikov površin, ki so v naravi ceste in javne poti. Pravilno tudi ugotavljate, da je to predvsem dediščina prejšnjega sistema, ko je bilo, lahko rečemo, vse naše, danes je pa lastništvo bistveno drugačna kategorija. Sam se strinjam s tem, da bi v zakonodaji določili prehodno obdobje in, kot ste tudi rekli, da lastniki ne bi plačevali davka za ta zemljišča. Sedaj me predvsem zanima: Kdaj bo to? Glede na tematiko, ki je zelo aktualna, pa tudi predlagam, da se v Državnem zboru opravi širša razprava. Hvala lepa.
DR. ROKO ŽARNIĆ: Kdaj bo to – kolikor sem se pozanimal pri svojih na Geodetski upravi, ta problem poznajo. Zadeva ni tako komplicirana časovno, bolj gre za politično odločitev. In ker je tudi to vprašanje eden od korakov za naprej, se bomo v naši hiši dogovorili, da pripravimo v čim krajšem času stvari, kolikor se da v skladu z zakonodajo, in potem bi mogoče na enem od odborov tudi o tej zadevi spregovorili. Hvala.