Neue Zürcher Zeitung: Slovenija ostaja prepredena s socialističnimi gospodarskimi strukturami

Ugledni švicarski dnevnik je 3. avgusta 2013 pisal o Sloveniji. Novinar Thomas Fuster je med drugim zapisal: “Resne varčevalne ukrepe so v Sloveniji doslej preprečili nacionalni interes in različne vladne menjave.” “Ko so lovke svetovne gospodarske krize zajele jugovzhodno Evropo, je Slovenija doživela še posebej velik padec. Lagodna alpska republika je nekdaj veljala za zgled mnogim nekdanjim komunističnim državam v tranziciji – kot dokaz, da sta lahko gosta mreža socialne varnosti in obilno financirana država blaginje popolnoma združljivi z visoko stopnjo gospodarske rasti. Tako je leta 2007 ob prevzemu evra z najvišjo stopnjo rasti v območju evra sijala država, ki do danes v veliki meri ostaja prepredena s socialističnimi gospodarskimi strukturami,” je zapisal novinar.Slovenija je po njegovem dolgo skušala zanikati obstoj krize. Tako je vlada še bolj radodarno nadgradila socialno državo ter povečala plače in pokojnine, ko so se nevihtni oblaki nad državo že grozeče stemnili. “Šele leta 2012 je bilo možno zabeležiti rahlo zmanjšanje javne porabe na še vedno visokih 49,0% BDP,” je poudaril. “Z deležem skoraj 50% BDP so javnofinančni odhodki zdaj na najvišji ravni med vsemi državami OECD s podobno stopnjo razvitosti. Z deležem skoraj 20% BDP so tukaj predvsem socialni izdatki, ki so precej nad 17-odstotnim povprečjem OECD in srednjevzhodne Evrope. Pozornost vzbujajoče je tudi dejstvo, da so se socialni transferji med leti 2007 in 2011 še naprej povečali za 3,5% BDP, medtem ko je bila rast v srednji in vzhodni Evropi ‘samo’ 1,5% BDP,” je še zapisal Fuster. Po njegovem vznemirja dejstvo, da so se izplačila plač za napihnjen državni sektor med leti 2007 in 2011 povečala za 2,2 % BDP, kar je največ v OECD. “Obenem se niso v nobeni drugi državi OECD investicije v osnovna sredstva zmanjšale za toliko, kot v Sloveniji – to je zanesljivo znamenje visokega bremena teže nediskrecijske porabe v javnem proračunu in temu ustrezne nizke davčne fleksibilnosti,” je prepričan.V članku se dotakne tudi prevelike vloge države v gospodarstvu. “Tako ima država že več kot dve desetletji po razpadu jugoslovanskega gospodarskega sistema še vedno roko nad več kot sto podjetji, ki so razporejeni po skoraj vseh državnih sektorjih. Različne kapitalske injekcije za pokritje izgub podjetij v državni lasti že leta obremenjujejo državni proračun,” je zapisal. Po njegovem so zagovorniki privatizacije v Sloveniji prešibki, po drugi strani pa se “v ozadju nacionalnega interesa pogosto postavlja strah pred ‘razprodajo’ države tujim vlagateljem. Takšen princip obvarovanja domačega pojasni, zakaj so tri največje banke še vedno pod državnim nadzorom. Slovenskemu gospodarstvu je to doslej prineslo veliko stroškov in malo koristi,” je poudaril.Opozoril je tudi primanjkljaj, ki je “v prvih šestih mesecih letošnjega leta že enako visok kot je bil primanjkljaj v koledarskem letu 2012. Če je marca padla desno-sredinska vlada za 2013 še načrtovala primanjkljaj v višini 1 milijarde evrov ali 3% BDP, nova levosredinska koalicija obljublja novo zadolževanje v višini 1,5 milijarde evrov ali 4,4% BDP,” je zapisal.”Premierka Bratuškova, ki politično spada na levo sredino, brani bogato socialno državo in nasprotuje nadaljnjim zmanjšanjem v pokojninskem sektorju. Pred tem je predsednica vlade šele po več mesecih borbe končno pristala na vpis zlatega pravila, ki naj bi proračun v srednjeročnem obdobju uravnovesilo, v ustavo že leta 2015,” je prepričan.”Slovenija ima v OECD najnižjo neenakost plač po davkih in socialnih transferjih. Slovenija bi se tako lahko odpovedala zapleteni in dragi mreži državnega prerazdeljevanja in bi bila še vedno zelo egalitarna družba,” je še zapisal Thomas Fuster za Neue Zürcher Zeitung.Celoten članek je na voljo na spletni strani časopisa